določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti kadar je stranka v postopku sodnik drugega prvostopenjskega sodišča
Dejstvo, da je stranka tega postopka sodnik drugega okrajnega sodišča, ki organizacijsko tudi spada pod isto stvarno pristojno pritožbeno sodišče, ni razlog za smotrno delegacijo pritožbenega sodišča, pa tudi ne za delegacijo iz drugih tehtnih razlogov.
Ker sta sodišči ugotovili, da škoda ni dokazana, zavrnitev tožbenega zahtevka in zavrnitev tožnikove pritožbe ne moreta predstavljati zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 154. člena ZOR, saj je pri odškodninski obveznosti treba ugotoviti obstoj vseh štirih kumulativno zahtevanih pogojev, med katerimi je tudi nastanek škode in njena višina.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - sprememba preživnine - spremenjene razmere
Sprememba razmer nima nujno za posledico tudi znižanja preživnine. Sodišče lahko ugotovi, da je sicer prišlo do spremenjenih razmer, da pa preživninski zavezanec še vedno zmore plačevati preživnino v dosedanji višini ali pa, da zmore plačevati le delno znižano preživnino. Že zaradi ugotovitve, ali je sploh prišlo do spremenjenih razmer, mora sodišče primerjati razmere iz prejšnjega postopka s sedanjimi razmerami, primerjati pa jih mora tudi zaradi odločitve, ali je sploh treba in koliko je treba poseči v določeno preživnino. Zato je materialnopravno preozko izhodišče sodišča druge stopnje, da so pomembne le okoliščine iz petega odstavka 132. člena ZZZDR, ne pa tudi okoliščine iz 129. člena istega zakona.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe vrednost spornega predmeta ocenila na 500.000 SIT. Navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska 1.000.000 SIT iz drugega odstavka 367. člena ZPP, kar pomeni, da revizija v tej pravdni zadevi ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS07286
ZIZ člen 24, 55, 55/1-12. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.URS člen 22, 23.
izvršba - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - zavrženje tožbe - pravnomočna sodna odločba - obstoj izvršilnega naslova - pojem javne listine po ZIZ - pravni interes za tožbo zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti
Sodišče dovoli izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik (1) z javno listino dokaže, da je pravnomočno ugotovljena terjatev proti R.K. d.o.o. prešla na družbenika (2) "na drug način", v obravnavanem primeru na podlagi zakona.
1. "Javna listina", ki jo mora predložiti upnik, je pravnomočna sodna odločba o ugotovljeni terjatvi do gospodarske družbe (ki jo je predložil) in dokaz o tem, da je "terjatev prešla na družbenika", kar je lahko sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra, izpisek iz sodnega registra ali objava v uradnem glasilu (ki jo je predložil) ali druga ustrezna listina.
2. Prehod obveznosti na dolžnika je v javni listini izkazano razmerje med gospodarsko družbo R.K. d.o.o. in družbenikom in način prenehanja gospodarske družbe, za katerega se po prvem in četrtem odstavku 27. člena ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD šteje, da preidejo obveznosti gospodarske družbe na družbenike.
Zato pravda ni potrebna in glede na to, da je bilo že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, tudi ni dovoljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 1.800.000 SIT in je uspela s polovico tožbenega zahtevka, tako da sedaj vlaga revizijo zaradi zavrnjene polovice, to je 900.000 SIT, revizija ni dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
ZPP člen 67, 191, 300.URS člen 14.ZS člen 14 - 17.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sosporništvo
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od začetka z isto tožbo tožila pri istem sodišču več toženih strank (191. člen ZPP), vendar pa te pravice ni izrabila. Nesmotrno obravnavanje istega škodnega dogodka pred dvema različnima sodiščema je tedaj povzročila tožeča stranka sama.
Za delegacijo pristojnosti tudi ne zadošča le dejstvo, da je pravna podlaga obeh pravdnih postopkov isti škodni dogodek. Sama delegacija pristojnosti namreč še ne pomeni, da bi se obe pravdni zadevi obravnavali skupaj. Potrebna bi bila še združitev pravd (300. člen ZPP), o kateri pa odloča zakoniti sodnik (23. člen URS in 14 do 17. člen ZS).
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - protipravnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP je podana le, če opis dejanja (dejstva in okoliščine), ki je predmet obtožbe oziroma obsodbe, ni katero izmed kaznivih dejanj, oziroma kolikor manjka kakšen element kaznivega dejanja. Res je sicer, da je tudi protipravnost element kaznivega dejanja, čeprav ni izrecno navedena med zakonskimi znaki kaznivega dejanja, vendar pa se izreče oprostilna sodba le takrat, kadar že iz opisa dejanja izhajajo okoliščine, ki izključujejo protipravnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je direktorica bolnišnice, v kateri sta zaposleni pravdni stranki, žena predsednika sodišča, pri katerem je pravda v teku, ne predstavlja "drugega tehtnega razloga" v smislu 67. člena ZPP. To velja tudi za primer, da je točna trditev v predlogu toženca, da je v sporu, ki očitno obstaja med pravdnima strankama, bolj naklonjena tožnici. O tem, ali je tožnica upravičena do vtoževane odškodnine in če je, v kolikšnem znesku, bo moral namreč odločiti sodnik, ki bo moral pri svojem delu postopati v skladu z določbo 3. člena ZS in 37. člena ZSS.
postopek za priznanje statusa bivšega političnega zapornika - stroški postopka
Kljub določbi v 2. odst. 7. čl. ZPKri, da gredo v breme državnega proračuna vsi stroški postopka o zahtevi za priznanje statusa bivšega političnega zapornika, če je bilo tej zahtevi v celoti ali deloma ugodeno, stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za pravno zastopanje.
pripor - odločanje o priporu - seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi - izločitev sodnika
Sodnikova seznanjenost z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, na katere sodišče ne sme opreti svoje odločbe in ki jih je potrebno iz spisov izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 371. člena ZKP zato ni podana.
Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi, ki jih mora sodišče iz spisov izločiti, je zgolj odklonitveni razlog in je zato treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali je take narave, da vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost oziroma ali je sodnik zaradi tega v tolikšni meri bolj dojemljiv za argumente ene od strani v postopku, da je zato odločba, ki jo sprejme, nezakonita.
pripor - združitev postopkov - odgovor na predlog za odreditev pripora - ponovna odreditev pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je bil v zvezi s kaznivim dejanjem izsiljevanja v priporu, nato pa spuščen na prostost. O priporu oziroma o podaljšanju pripora zoper obdolženca, ki je bil nato ponovno v priporu, bi po določbi 2. odstavka 205. člena ZKP lahko odločil le senat iz 6. odstavka 25. člena ZKP, saj je enomesečni pripor, kolikor lahko traja po sklepu preiskovalnega sodnika, že potekel.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je v obravnavani zadevi sodišče razsodilo v času veljavnosti novega ZPP, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - branje prepisa zvočnega zapisa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru dokazov, pridobljenih s tehničnimi sredstvi (zahteva za varstvo zakonitosti se v tem delu nanaša na vprašanje izvajanja dokazov z reprodukcijo zvočnih zapisov prisluškovanih pogovorov), je treba upoštevati, da ima v kazenskem postopku dokazno vrednost samo zvočni zapis na izvirnem posnetku. Sodišče izvede ta dokaz oziroma se seznani z vsebino posnetka tako, da ga posluša. Ni pa v nasprotju z načelom neposrednosti, če se sodišče, ki razpolaga tudi z izvirnim posnetkom, na glavni obravnavi z vsebino zvočnega zapisa seznani tako, da prečita prepis zvočnega zapisa, vendar pa to sme storiti le v primeru, če stranke temu ne nasprotujejo oziroma če glede vsebine posnetkov, točnosti prepisov ali identitete posnetih glasov ni nobenih ugovorov.
Strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave je dovoljen dokaz v kazenskem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti po 1. odstavku 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik, pri čemer pa je potrebno to določbo razlagati tako, da mora biti zatrjevana kršitev v zahtevi tudi obrazložena.