• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sodba I Cp 496/2013
    2.10.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
    VSL0071653
    URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
    odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
    Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.

    Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
  • 202.
    VSL sklep II Cp 2272/2013
    6.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VSL0074094
    ZPP člen 139, 139/2, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7. ZMed člen 12, 14, 33, 34, 34/1, 34/3, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41.
    objava popravka - pasivna legitimacija - sprememba osebe odgovornega urednika - subjektivna sprememba tožbe - vročanje tožbe - osebna vročitev - kraj vročanja - zamudna sodba v postopku za objavo popravka- izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    V postopku za objavo popravka zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je ZMed ne predvideva.

    V tovrstnih pravdah odgovorni urednik medija ni tožen kot navadna fizična oseba, temveč zaradi funkcije, ki jo opravlja. V primeru zamenjave osebe odgovornega urednika, je dopustna sprememba tožbe brez privolitve prvotnega in novega odgovornega urednika.

    Presojati je treba tudi kraj vročanja sodnih pisanj; vročanje se opravi na delovnem mestu oziroma sedežu uredništva oziroma na naslovu, ki je vpisan v razvid medijev, ne pa na njegovem zasebnem naslovu.

  • 203.
    VSL sklep II Cp 2191/2013
    28.8.2013
    MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071634
    ZMed člen 12, 26, 33.
    objava popravka – vročanje tožbe odgovornemu uredniku – sedež odgovornega urednika
    ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
  • 204.
    VSL sodba II Cp 1557/2013
    4.6.2013
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0065309
    ZMed člen 26, 26/4, 27.
    pravica do popravka objavljenega besedila – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
    Predlagani popravek v delu, kjer dopolnjuje objavljeno besedilo o dejstvu, da tožnik ni solastnik, pač pa edini lastnik družbe I., sicer ustreza pojmu popravka, toda v preostalem ga presega, ker ni v zvezi z objavljenim besedilom. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka v skladu s 27. členom ZMed, ki onemogoča delno objavo popravka.
  • 205.
    VSL sodba I Cp 2852/2012
    30.5.2013
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0059966
    URS člen 1, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40, 59. ZMed člen 6, 26, 42. OZ člen 177, 179. ZPNačrt člen 11, 11/2, 14, 14/5.
    svoboda novinarskega izražanja – čast in dobro ime – načelo demokracije – osebnostne pravice – absolutno javna oseba – javni interes – jezikovne figure – resničnost dejstev – odstop od sodne prakse – precedenčni učinek
    Tožena stranka (časnik) je razpolagala z gradivom, iz katerega je izhajalo, da je zemljišča, katerih namembnost je občina Ljubljana nameravala spremeniti z OPN, kupila oseba, ki je poslovno povezana s člani županove družine. Ob gradivu, ki ga je tožena stranka (časnik) imela na razpolago in ob splošno znanem dejstvu, da sprememba namembnosti zemljišča z OPN bistveno poveča njegovo vrednost ter upoštevaje dejstvo, da OPN sprejema organ, ki mu načeluje tožnik, se sama po sebi zastavljajo vprašanja, ki smejo biti (z vidika načela demokracije pa tudi morajo biti) predmet javne razprave. Drugačno načelno stališče bi nasprotovalo bistvu svobode novinarskega izražanja in z njim povezanim načelom demokracije.

    V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih z gotovostjo vemo, da so resnična.

    Glede na to, da je tožnik absolutna javna oseba par excellence ter glede na to, da je tema novinarske zgodbe, ki je predmet te pravde, takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena, izrazito zožen. V bistvu je omejen na škodoželjno poročanje in na izrazito malomarno novinarsko ravnanje.
  • 206.
    VSL sodba II Cp 1335/2013
    15.5.2013
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0077344
    ZMed člen 18, 18/4, 27, 27/1, 31, 31-1, 31-1(2).
    objava popravka – objava dela popravka – odgovorni urednik – odgovornost za objavo informacije – več odgovornih urednikov – razlaga zakonske določbe
    Vsak odgovorni urednik programskega sklopa odgovarja za svoj programski sklop, odgovorni urednik medija pa za objavo vseh informacij v mediju. AA, kot odgovorni urednik medija BB., je tako odgovoren tudi za objavo informacije v sklopu informativnega in športnega programa BB.

    Toženi stranki ni možno naložiti, da objavi samo del popravka, ki izpolnjuje pogoje za objavo popravka, zavrniti pa objavo drugega dela popravka, ki ne izpolnjuje pogojev za objavo popravka.
  • 207.
    VSL sodba II Cp 1288/2013
    10.5.2013
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0071527
    ZMed člen 26, 26/1, 27, 27/1, 31, 31/1.
    objava popravka
    Tožnik je zahteval objavo popravka v širšem smislu, vendar je tožena stranka objavo zavrnila, sodišče prve stopnje pa temu pritrdilo, ker zahtevani popravek ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu. Tožbeni zahtevek pa je bil utemeljeno zavrnjen tudi oziroma predvsem iz razloga, ker popravka ni mogoče objaviti okrnjeno in spremenjeno.
  • 208.
    VSL sodba II Cp 1176/2013
    26.4.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0068928
    ZMed člen 24, 24/, 27, 27-1, 31, 31-1, 35, 35/1.
    rok za odgovor na tožbo – napačen pravni pouk – objava popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – nesorazmerno dolgo besedilo – poseg v vsebino popravka
    Napačni pravni pouk pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.

    Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, saj je glede na določilo 1. točke 27. člena ZMed nedopustno sleherno poseganje sodišča v vsebino popravka.
  • 209.
    VSL sodba I Cp 313/2013
    24.4.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO
    VSL0059958
    OZ člen 178, 183. ZOR člen 199, 200.
    poseg v čast in dobro ime pravne osebe - javno opravičilo - odškodnina za okrnitev ugleda pravne osebe - ugled politične stranke - svoboda novinarskega izražanja - dopustnost poročanja - interes javnosti
    Ker je naslov članka pomensko odprt in ne vsebuje jasnega in enoznačnega sporočila, je presoja o tem, ali predstavlja poseg v tožničin ugled, možna šele ob ugotovitvi njegovega pomena v kontekstu celotnega članka.

    Za presojo o nedopustnosti toženčevega ravnanja je odločilno, ali finskemu preiskovalcu pripisana izjava v članku predstavlja neizkrivljeno sporočilo tega, kar je v razgovoru povedal novinarju.

    Meja dopustnega poročanja je prekoračena, če pripisana izjava bistveno spreminja pomen, težo tistega, kar je tretji v resnici povedal.

    Odpravo posledic nedopustne okrnitve ugleda je mogoče doseči tudi z objavo opravičila. Ker bi opravičilo, nanašajoče se na pomensko odprt naslov članka, vključevalo tako nedopusten pomen naslov kot tiste pomene, katerih nedopustnost ni bila ugotovljena, za izrek te odškodninske sankcije ni podlage.

    Predpostavka za prisojo denarne odškodnine za okrnitev ugleda politične stranke je obstoj posebej intenzivnih posledic posega.

    Objava izsledkov policijske preiskave glede izvedbe visoko vrednega proračunskega posla, četudi o tem še ne bi bila izdana sodba in kljub temu, da lahko okrni ugled politične stranke, sama za sebe ne predstavlja nedovoljenega posega v njen ugled.
  • 210.
    VSL sodba II Cp 845/2013
    27.3.2013
    MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077306
    ZMed člen 26, 26/3, 26/4, 27, 27/3, 27/4, 31, 31/1, 35.
    objava popravka – popravek – dolžnost objave popravka – dovoljeno razpolaganje odgovornega urednika – izpolnitev zahteve za objavo popravka – ugotavljanje sodišča o dolžnosti objave popravka – razpravno načelo
    Če odgovorni urednik ne obvesti osebe, ki je zahtevala objavo popravka, da ne bo objavil popravka iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 31. člena ZMed in popravek objavi, pa tudi v pravdi ne ugovarja, da popravka niti ni bil dolžan objaviti, ker je bil podan eden ali več razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed, sodišče ni pooblaščeno ugotavljati ali gre za popravek, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti.
  • 211.
    VSL sklep I Cp 199/2013
    23.1.2013
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0075929
    ZMed člen 26, 27, 27/8, 33, 44, 44/2.
    procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
    Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
  • 212.
    VSL sodba in sklep I Cpg 180/2012
    23.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0070299
    URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
    opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
    Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.

    Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
  • 213.
    VSL sodba II Cp 31/2013
    9.1.2013
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0072976
    ZMed člen 26.
    kršitev pravice do popravka
    Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva in je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, organizacije ali organa. Ima torej primarno namen uresničevati posameznikovo pravico do varstva dobrega imena, časti in zasebnosti. Od pravice dostopa do medijev jo loči ravno močna osebnostna nota in dejstvo, da nastane kot posledica prej objavljenega prispevka in je pogojena z prizadetostjo pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva.
  • 214.
    VSL sklep II Cp 3392/2012
    7.12.2012
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL0077210
    ZMed člen 26, 26/2, 42.
    objava popravka – zanikanje ali poprava navedb – pojem popravka
    Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaze drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
  • 215.
    VSL sodba I Cp 569/2012
    10.10.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0073869
    OZ člen 131, 177.
    kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
    Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.

    Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.
  • 216.
    VSL sodba I Cp 524/2012
    10.10.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0059825
    OZ člen 183. ZMed člen 9, 18.
    svoboda govora – interes javnosti – osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – dolžna skrbnost novinarja – trditveno in dokazno breme
    Drži sicer, da naslov članka vsebuje ostro kritiko, saj namiguje, da je prav tožnica tista, ki je ukradla navigacijsko napravo, vendar pa se mora naslov članka v konkretnem primeru presojati ob upoštevanju besedila podnaslova in celotnega teksta tega članka. Že podnaslov članka tako izloča možnost razlage, da je prav tožnica storila kaznivo dejanje tatvine, članek kot celota (zlasti s predstavitvijo stališča tožnice) pa pušča povprečnemu bralcu prostor za kritično oceno o tem, kaj se je z navigacijsko napravo dejansko dogajalo.
  • 217.
    VSM sklep in vmesna sodba I Cp 624/2012
    18.9.2012
    MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0021419
    OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 358, 358-5. Kodeks novinarjev Republike Slovenije točka 1, 4.
    poseg v čast in dobro ime – skrbno ravnanje novinarja - dokazovanje negativnih dejstev – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Prvostopno sodišče je opustilo ključno fazo presoje, namreč obravnavanje in vrednotenje zapisanega v okviru celotnega besedila. Obravnavanje spornih člankov ne le po posameznih zapisih v njih, ampak tudi kot celote, pa po presoji sodišča druge stopnje utemeljuje drugačen materialnopravni zaključek od na prvi stopnji sprejetega.
  • 218.
    VSL sodba II Cp 210/2012
    1.8.2012
    MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068733
    ZMed člen 9, 9/2. OZ člen 147.
    pravice in obveznosti izdajatelja medija – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija – odškodninska odgovornost delodajalca za delavca
    Tisti, ki nosi odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjenje, je izdajatelj medija in ne lastnik medija.

    Ker v pritožbenem postopku ni več spora o tem, da spornih prispevkov ni objavila tožena stranka, temveč izdajatelj medija, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da zatrjevanega protipravnega ravnanja ni mogla storiti tožena stranka, niti pri njej zaposleni novinarji.
  • 219.
    VSL sklep I Cp 3575/2011
    6.7.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0067904
    OZ člen 183.
    svoboda novinarskega izražanja – svoboda govora - omejitev svobode govora – interes javnosti – zadeve splošnega pomena – javna razprava – politična stranka – ugled politične stranke - osebnostne pravice
    Meje niso postavljene tam, kjer gre za nevtralno, nekonfliktno izražanje. V okvir novinarske svobode sodi tudi določena stopnja pretiravanja in celo provokacija in ni varovana samo vsebina informacij in mnenj, temveč tudi oblika, v kateri so posredovane.

    Temeljna funkcija političnih strank je uresničevanje političnih ciljev s sodelovanjem pri izvrševanju oblasti. Javna razprava o njihovem delovanju je zato ne le zaželena, ampak predstavlja enega od nujnih mehanizmov, prek katerih se v demokratični družbi vzpostavlja nadzor nad delovanjem posameznih vej oblasti. Razumevanje, po katerem bi na drugi strani vsako poročanje o nepravilnostih pri njihovem delovanju ali celo več, o za politično stranko neželenih temah predstavljalo (nedopusten) poseg v njen ugled, bi zato pomenilo konec odprte razprave o pomembnem delu vprašanj, ki se nanašajo na ravnanje nosilcev oblasti

    Prostor v medijih sme in mora biti prvenstveno tisti, kjer poteka razprava, v okviru katere se iščejo in razkrivajo dejstva, ponujajo argumenti in protiargumenti in prek njih išče resnica o ((ne)pravilnostih v) delovanju političnih strank.
  • 220.
    VSL sklep I Cp 1753/2012
    27.6.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0067902
    OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 7.
    zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava resničnih podatkov o tretji osebi - razžalitev časti in dobrega imena - osebnostne pravice – začasna odredba – javna oseba – interes javnosti – pravica javnosti do obveščenosti – dokazni standard verjetnosti
    Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe, je bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja.

    Komentar ali vrednostna sodba o ravnanjih javne osebe je lahko pretirana, uničujoča, iracionalna, lahko so izražene negativne vrednostne sodbe v okviru novinarsko slikovitega načina predstavitve obravnavane tematike, takšna ravnanja pa niso protipravna, če temeljijo na resničnih dejstvih.

    Ni vsaka neresnična trditev že poseg v osebnostno pravico oziroma v čast in dobro ime, saj pravica do popravka omogoča prizadeti osebi, da se dopolnijo nepopolne ali popravijo napačne informacije, objavljene v prispevku. Nepopolna informacija pa se lahko izkaže kot neresnična informacija in je lahko za tožnika žaljiva.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 14
  • >
  • >>