objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058867
OZ člen 171, 179, 179/1. ZPP člen 315, 315/1. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 1, 3, 4, 21.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost izdajatelja - novinarstvo - razžalitev v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - vmesna sodba
Glede na to, da je tožena stranka objavila neresnične in nepreverjene informacije, tehtanje med kršitvijo pravice do zasebnosti in pravice do obveščenosti ter svobode izražanja ni bilo potrebno. Objava neresničnih informacij ne more biti v interesu javnosti, prav tako pa ni zaobsežena s svobodo izražanja, zato o koliziji med pravico do zasebnosti in pravico do obveščenosti ni mogoče govoriti.Kadar je v odškodninskem sporu izdana vmesna sodba za ugotovitev utemeljenosti zahtevka po temelju, zadošča, da sodišče z veliko verjetnostjo ugotovi, da je zaradi očitanega protipravnega ravnanja, tožnici nastala škoda. Kakšna, pa bo ugotovljeno v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine.
dejavnost razširjanja programskih vsebin – pravice in obveznosti izdajatelja – izdajatelj medija – odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje – odgovorni urednik – odgovornost delodajalcev
Tisti, ki nosi odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje, je izdajatelj in ne producent. Drži sicer, da lahko dejavnost izdajatelja obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin, vendar pa je v primeru, ko sta dejavnosti ločeni in ju opravljata različna subjekta, odgovornost vselej na osebi, ki je skladno z ZMed izdajatelj medija.
Ob konfliktih javnega interesa in varovanja zasebnosti se srečujemo z vprašanjem sorazmernosti, torej tehtanjem, ali je bil poseg v zasebnost prizadetega sorazmeren z družbeno priznanim namenom medija. Pri tem je potrebno upoštevati, ali je bil cilj, h kateremu se teži, legitimen, ali so bila uporabljena sredstva pravno dopustna, ali so bila izbrana sredstva za dosego cilja primerna, uporabna in mogoča ter da so v poštev prihajajoča sredstva potrebna in niso zunaj vsakega razumnega razmerja do družbene in politične vrednosti cilja.
prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic - regulacijska začasna odredba - umik člankov s spletne strani - prepoved objave - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica javnosti do obveščenosti
Pri izdaji regulacijske začasne odredbe z umikom objavljenih člankov s strani spletnega časopisa in prepovedjo nadaljnje objave člankov, ki posegajo v zasebnost ali čast in dobro ime javne osebe, mora sodišče skrbno in celovito tehtati posledice, ki jih ima začasna odredba s posegom v svobodo izražanja tožene stranke. Ta mora pri uresničevanju svoje svobode izražanja in svobode tiska spoštovati ustavne pravice drugih in tudi kodeks novinarske etike, tožeča stranka pa mora kot državni funkcionar in javna oseba, ki se pogosto pojavlja v javnosti, računati, da bo njegova pravica do zasebnosti okrnjena. Pri tem je javnemu interesu podvržena tudi presoja morale takega funkcionarja in naloga medijev je, da o dvomu v poštenost in moralno integriteto takšne osebe poročajo, lahko tudi z uporabo polemizirajočih izrazov in provokativnih komentarjev, če le njihov namen ni žaljiv. Ni pa v interesu javnosti, da zve za podrobnosti iz osebnega življenja javne osebe, če te niso splošno pomembne za javno družbeno razpravo o zadevah v javnem interesu. Nakup potrošnih stvari za intimno rabo in spolna usmerjenost posameznika sta del njegovega intimnega življenja in v tem delu pravica do zasebnosti pretehta nad svobodo do izražanja in pravico javnosti do obveščenosti.
pravica do popravka – pogoj za objavo popravka – neresnica v članku
Kumulativna pogoja za objavo popravka po 26. člena ZMed sta objava neresnice v članku in da je z objavo te neresnice prizadeta pravica ali interes tistega, na katerega se članek nanaša.
Članek je potrebno vsebinsko ocenjevati le kot celoto in ne po njegovih parcialnih delih, zlasti ne samo po njegovem naslovu in uvodu.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
pravica do popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Materialno zmotno je zato stališče, da se tožena stranka v postopku ne sme braniti z drugimi argumenti od tisti, ki jih je odgovorni urednik navedel v zavrnitvi objave. Tega zakon ne določa, s tem pa tudi ni porušen enakopravni položaj strank v postopku. Tudi navedbe za objavo popravka so lahko v postopku dopolnjene, le tekst popravka ne sme biti drugačen, ker bi to pomenilo, da gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen.
Tožeča stranka, ki se z objavo popravka obrača na širši krog bralcev, mora popravek oblikovati tako, da ta lahko presodi, kaj je resnično in kaj ne ali pa zavzame do teh navedb kritično distanco.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
pravica do objave odgovora - svoboda izražanja - javni interes
Pri odločanju o zahtevku na objavo odgovora mora sodišče tehtati med ustavnimi pravicami iz 39. in 40. čl. Ustave RS. Določbo 42. člena ZMed je treba razlagati tako, da je objava odgovora dopustna v tistih primerih, ko gre za tako pomembno informacijo o javnih zadevah in/ali tako pomemben odgovor nanjo, da javni interes terja objavo odgovora oziroma, kadar objavo odgovora zahteva država, ko gre za tako pomembno informacijo, da javni interes terja / opravičuje poseg (države) v svobodo izražanja. Drugačna razlaga bi pomenila reguliranje in vsiljevanje programskih vsebin in s tem prehud poseg države in njene oblasti v medije.
pravica do objave popravka - resničnost navedb v članku - prizadetost pravice oziroma interesa - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Določilo prvega odstavka 35. člena ZMed je povsem jasno: obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. Ta dejstva pa so, kot pravilno ocenjuje in obrazlaga že prvo sodišče, opredeljena v 31. členu ZMed. Zavrnitev zahtevka je glede na določilo drugega odstavka 35. člena možna le, če se ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu (prvi odstavek 31. člena ZMed) ni treba objaviti. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem resničnosti objavljenih navedb, glede katerih se zahteva objava popravka, se torej sodišče v tovrstni pravdi ne sme ukvarjati.
ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.
Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.
Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.