Položaj, ko prosilec zahteva od nekega organa dokument, ki ga je izdelal drug organ, ne more biti razlog za zavrnitev ali napotitev na organ, ki je izdelal ta dokument, ampak mora o dostopu do tega dokumenta odločiti organ, ki je zahtevo prejel.
Tožnik ne v upravnem postopku (pred AKOS-em in toženo stranko) ne v upravnem sporu ni trdil, da je v zvezi z njegovimi dokumenti iz 3. točke izreka odločbe AKOS-a izpolnjen pogoj tržne vrednosti. Glede ostalih dokumentov iz 3. točke izreka odločbe AKOS-a je jasno, da tožnik obstoja navedenega pogoja že po naravi stvari ne bi mogel uspešno uveljavljati, saj gre za akte javnopravnega organa in ne dokumente, ki bi jih ustvaril tožnik. Ob takih okoliščinah pa zavrnitev dostopa do navedenih spornih dokumentov ne bi utemeljevalo niti sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti.
Institut zlorabe pravice je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti le v izjemnih primerih. V sodni praksi Upravnega sodišča so se izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo pravice oziroma zahtevo šikanoznega značaja, in sicer ko gre za zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranje pri opravljanju nalog in podobno.
Spodbuda za zaposlovanje je regionalno naravnana in neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo. Iz nje tudi izhaja, da mora tako na strani delodajalca kot na strani delavca obstajati določena vez s takim območjem.
Pogoj za uspešno uveljavljanje spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih, je da delodajalec zaposli osebo, ki živi in je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na problemskih območjih. Delodajalec mora za uspešno uveljavljanje povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež in da z zaposlitvijo nezaposlenega delavca, ki živi na problemskem območju, zmanjšuje nezaposlenost.