Pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da je bankina utrjena površina ob zunanjem robu vozišča, ki omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme, ne izključuje odgovornosti zavarovanke tožene stranke za nesrečo, saj bankine, kjer se je zgodila prometna nesreča, ni redno in pravilno vzdrževala.
pravdni stroški – umik pravnega sredstva – vročilnica
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vročilnica tako ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdaj je naslovnik prejel sodno pisanje. Ker tožena stranka ni uspela izkazati, da bi bil umik revizije vročen tožeči stranki pred vložitvijo njenega odgovora na revizijo, je njena pritožba neutemeljena.
V sodni praksi je enotno stališče, da lovska organizacija odgovarja le v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma običajen prehod preko ceste.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
Opustitev vročitve dopolnitve izvedeniškega mnenja lahko predstavlja kršitev določila 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa mora pritožnica takšno kršitev izkazati. Stranka, ki zatrjuje, da dela dopolnitve izvedeniškega mnenja ni prejela, kar pa je v nasprotju s podatki iz povratnice, predloženega dopisa sodišča in odredbe sodišča, za svoje trditve pa v pritožbi ne predlaga nobenih dokazov, očitane opustitve vročitve ni izkazala.
B. Š. je kršil 36. člen ZVCP, ko se je pred križiščem razvrstil na prometni pas za zavijanje v levo, čeprav je nameraval zavijati v desno (takšnega manevra ne bi smel izvajati – pri tem je brez vsakega pomena okoliščina, da s tovornjakom s prometnega pasu za smer naravnost ni mogoče zaviti v desno in do Š. Hiše). Tudi v primeru, če je imel tovornjak vključen desni smernik, je toženec lahko pričakoval najmanj to, da ga bo B. Š., če bo že kršil 41. člen ZVCP, vsaj pustil mimo, kar bi bil B. Š. dolžan storiti tudi v primeru, da ne bi šlo za vožnjo v križišču.
neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imela veljavo pripoznave dolge z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
denacionalizacija – razpolaganje s premoženjem po uveljavitvi ZDen
Po 88. členu ZDen je nedopustno zgolj razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Ne gre za vprašanje pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti, temveč same ničnost, kajti nični so le tisti pravni posli glede nepremičnin oziroma premoženja, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Predpogodba je pogodba kot vsaka druga, le da izpolnitev obveznosti iz te ne prestavlja izvršitve kakšne dajatve ali storitve, temveč je obveznost pogodbenih strank v tem, da sklenejo glavno pogodbo. Četudi je bila ob sklenjeni predpogodbi dogovorjena ter hkrati izvršena že delna izpolnitev na račun obveznosti iz glavne pogodbe, je v primeru, ko predpogodba za pogodbene stranke ni več zavezujoča, potrebno vrniti prejeto korist, saj je odpadla pravna podlaga.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti
Hrup je na območju kjer tožnik živi, presegel običajne meje in gre za takšen obseg motenj, ki jih štejemo za škodo, ki je tožnik ni bil dolžan tolerirati.
Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da A.M. ni mogel preprečiti prometne nesreče, saj je toženka, ki je vozila po desnem voznem pasu, v križišču sekala smer vožnje vozniku A.M., ki je vozil po sredinskem voznem pasu s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene in primerna glede na prometne razmere. Iz navedenega razloga neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit ni v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Toženki ni uspelo dokazati, da ugotovljena vinjenost ni v vzročni zvezi z nastalo nesrečo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059239
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59, 59/2. OZ člen 191. ZPP člen 286b.
skupno premoženje – izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za izstavitev listine za vpis v register motornih vozil – nesklepčna tožba – sredstva na bančnem računu
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v primeru skupnega premoženja zakoncev ni samo nepotreben (vpis v ZK se bo namreč opravil na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine), temveč tudi brez zakonske podlage (premoženje se pridobi po samem zakonu in izvirno).
Skupno premoženje zakoncev so tudi plodovi že ustvarjenega skupnega premoženja, kot so prihranki pravdnih strank na njunih bančnih računih. Ti se delijo po njihovem stanju oziroma višini na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je predmet delitve premoženje zakoncev kot celota in ne vsak posamezen dohodek oziroma priliv na bančnem računu.
motenje posesti – protipravnost motilnega dejanja – posestno varstvo posrednega posestnika – zahtevek iz naslova pravice do posesti
Posredni posestnik (lastnik) zoper neposrednega posestnika nima niti posestnega varstva niti samopomoči. Neposredno posest bi legitimno lahko uveljavil le z dejanjem, ki bi temeljilo na zakonu. Ker obravnavano motilno dejanje nima podlage v zakonu, mora mora neposredno posest uveljaviti z zahtevkom iz naslova pravice; šele potem jo bo lahko učinkovito prenesel na drugo osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059567
OZ člen 186, 186/2, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ člen 221/2.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odgovornost več oseb za škodo - udeležba pri kaznivem dejanju - prikrivanje - solidarna odgovornost - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Pravila, ki urejajo odgovornost več oseb za škodo, oškodovancu breme dokazovanja olajšajo. V teh primerih oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posameznega udeleženca in nastalo škodo, dovolj je, da izkaže položaj, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
ZZK-1 člen 44, 75, 75/1, 75/3, 76, 76/1, 92. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 40.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba spora – predlog za zaznambo spora
Zaznamba spora se po 44. členu ZZK dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Dovoljena je tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za kar se zavzema predlagatelj. Vendar gre za dva postopka: pravdnega (o stvarni pravici ali ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe) in zemljiškoknjižnega, s katerim se opravi vpis tega dejstva (obstoj pravdnega postopka) v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pristojno zgolj za odločanje o predlogu za zaznambo spora, ne pa o njeni vsebini. O predlogu za zaznambo spora pa odloča po pravilih zemljiškoknjižnega postopka.