zaslišanje obdolženca - opravičilo zagovornika - sodba brez zaslišanja - kršitev pravice do obrambe
V postopku o prekršku obramba ni obvezna in zato navzočnost zagovornika pri zaslišanju obdolženca ni pogoj za opravo tega dejanja. Prav tako zadržanost zagovornika zaradi drugih obravnav (sama po sebi) ni opravičljiv razlog za preložitev zaslišanja, nikakor pa to ni opravičilo za obdolženca, da ne pride na zaslišanje.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 19.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine
ZPP člen 87, 87/4, 117, 117/5, 118, 137, 142, 142/6.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse - vročanje pooblaščencu – stik s stranko
Dejstvo, da so pooblaščenci tožeče stranke zakonitemu zastopniku tožeče stranke poslali opomin za plačilo sodne takse s priporočeno pošiljko in zakoniti zastopnik tožeče stranke te pošiljke ni prevzel in tako ni vedel, da bi moral takso plačati do 06. 10. 2009, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj so pooblaščenci tožeče stranke vedeli, da sodni rok za plačilo sodne takse poteče 06. 10. 2009 in v kolikor s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke niso prejeli potrdila o prejemu priporočene pošiljke, ki so mu jo poslali, so bili dolžni poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestili na kakšen drugi način, na primer z osebnim obiskom, telefonom in podobno.
Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za takšno komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo - ničnost pogodbe – delna ničnost pogodbe
Spora glede ugotovitve ničnosti oz. neveljavnosti pogodbe po naravi pravnega razmerja ni mogoče rešiti različno glede na vse pogodbene stranke. Slednje se zato kot enotni in nujni sosporniki štejejo kot enotna pravdna stranka, kjer lahko le vsi udeleženci skupaj pripoznajo tožbeni zahtevek, zaradi česar priznanje (zgolj) nekaterih ne more biti pravno učinkovit
Iz izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da je sodišče prve stopnje z njim odločilo o celotnem primarnem tožbenem zahtevku, zato ni mogoče govoriti o njegovi „razcepitvi“, ki je pogoj za izdajo delne sodbe. Slednja v zvezi z ugotovitvijo ničnosti glede posameznih pogodbenih strank tudi ni mogoča. Pritožbe utemeljeno opozarjajo, da ni mogoče ugotoviti ničnosti zgolj zoper nekatere njene pogodbene stranke, ampak zgolj zoper nekatera pogodbena določila.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je poleg trajanja postopka in dejstva, da je bilo odločeno na dveh stopnjah, pravilno upoštevalo tudi ostale pravnorelevantne okoliščine,ki so po materialnem pravu pomembne za odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Odločilen vzrok za nastanek škodnega dogodka je opustitev dolžne skrbnosti vzdrževalca ceste. Zaradi neustrezno vzdrževanih javnih prometnih površin od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati, da kršijo prisilne predpise.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej" imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - prenos obveznosti – odgovornost za dolgove samostojnega podjetnika
Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo pomeni le prenehanje poslovanja fizične osebe kot samostojnega podjetnika, za pravno osebo pa zagotovitev stvarnega vložka. Kljub spremembi položaja podjetniška premoženja je za obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale pred prenehanjem le-tega, ostala v veljavi odgovornost samega podjetnika kot fizične osebe, torej dolžnika
Na podlagi prenosa podjetja v družbo le-ta tudi ni postala pravni naslednik samostojnega podjetnika, saj ni prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo. Tedaj veljavni ZGD (materialnega) statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo sploh ni poznal.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – nakup stanovanja - privolitev imetnika stanovanjske pravice – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju
V izvenzakonski skupnosti je toženec kot ožji družinski član s privolitvijo svoje matere kot imetnice stanovanjske pravice sklenil prodajno pogodbo za stanovanje, ki je skupno premoženje pravdnih strank, saj je bilo kupljeno s sredstvi, ki sta jih zunajzakonska partnerja pridobila z delom v izvenzakonski skupnosti.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
začasna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izkaz, da je podana nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega oziroma toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil upnik lahko izigran. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 421, 421/1.
otrokovi stiki - odvzem pravice do osebnih stikov - korist otroka
Stiki za otroka sedaj ne predstavljajo zgolj nelagodja ampak psihično trpinčenje, ki se bo očitno še stopnjevalo. V takšni situaciji ni možnosti, da bi bilo še mogoče z oblastvenimi ukrepi odpravljati tako stanje. Zopet se je sodišče soočilo z dilemo, ko mora izmed več slabih možnosti izbrati tisto, ki bo otrokoma najmanj škodovala. Ta trenutek preostane le ukrep odvzema stikov z očetom.
ZPP člen 108, 108/5, 184, 184/2, 184/3. ZUE člen 13, 13/4.
denarna valuta – sprememba tožbe - denarni zahtevek izražen v SIT - primernost denarnega zahtevka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato, ker ga je po 01. 01. 2007 v zmanjšani višini navedla še vedno v SIT ne pa EUR, neprimeren za obravnavanje.