zaslišanje obdolženca - opravičilo zagovornika - sodba brez zaslišanja - kršitev pravice do obrambe
V postopku o prekršku obramba ni obvezna in zato navzočnost zagovornika pri zaslišanju obdolženca ni pogoj za opravo tega dejanja. Prav tako zadržanost zagovornika zaradi drugih obravnav (sama po sebi) ni opravičljiv razlog za preložitev zaslišanja, nikakor pa to ni opravičilo za obdolženca, da ne pride na zaslišanje.
zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).
OZ člen 4, 180, 180/4. ZD člen 10, 10/2. ZSV člen 26, 26/1, 26/1-1. ZZZDR člen 3, 12, 12/1. URS člen 14.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt bližnjega – zunajzakonski partner – posredni oškodovanci – zadržek obstoječe zakonske zveze – trajna življenjska skupnost – vsebinsko „prazna“ zakonska zveza – enakopravnost – enakost pred zakonom
Formalni obstoj zakonske zveze, ki je po vsebini in po svojem temeljnem namenu (3. člen ZZZDR) povsem „prazna“ oziroma „brez vsebine“, ne predstavlja zadržka za priznanje odškodnine zunajzakonskemu partnerju po četrtem odstavku 180. člena OZ, seveda pod pogojem, da bo ugotovljen obstoj drugih prvin, predvsem čustvene narave, na podlagi katerih je življenjsko skupnost s pokojnim mogoče opredeliti kot trajno.
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358, 358-5.
pravica do obveščenosti – pravica medijev do širjenja informacij - poseg v osebnostne pravice posameznika – razžalitev dobrega imena in časti - objava članka
Javnost ima ustavno pravico do obveščenosti, vendar je ta omejena z ustavno varovanimi osebnostnimi pravicami tožnika, prvotoženka pa ni pojasnila, v čem se kaže interes javnosti, da spozna okoliščine sosedskih razmerij tožnika in drugotoženca. Omejena je tudi pravica medijev do širjenja informacij, prav tako z vidika vprašanja, katere informacije javnost upravičeno pričakuje oziroma potrebuje (ali le z zanimanjem oziroma iz radovednosti) ter v kakšni meri je v konkretnih okoliščinah dopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
ZPP člen 87, 87/4, 117, 117/5, 118, 137, 142, 142/6.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse - vročanje pooblaščencu – stik s stranko
Dejstvo, da so pooblaščenci tožeče stranke zakonitemu zastopniku tožeče stranke poslali opomin za plačilo sodne takse s priporočeno pošiljko in zakoniti zastopnik tožeče stranke te pošiljke ni prevzel in tako ni vedel, da bi moral takso plačati do 06. 10. 2009, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj so pooblaščenci tožeče stranke vedeli, da sodni rok za plačilo sodne takse poteče 06. 10. 2009 in v kolikor s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke niso prejeli potrdila o prejemu priporočene pošiljke, ki so mu jo poslali, so bili dolžni poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestili na kakšen drugi način, na primer z osebnim obiskom, telefonom in podobno.
Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za takšno komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
Odločilen vzrok za nastanek škodnega dogodka je opustitev dolžne skrbnosti vzdrževalca ceste. Zaradi neustrezno vzdrževanih javnih prometnih površin od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati, da kršijo prisilne predpise.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je poleg trajanja postopka in dejstva, da je bilo odločeno na dveh stopnjah, pravilno upoštevalo tudi ostale pravnorelevantne okoliščine,ki so po materialnem pravu pomembne za odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 19.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine
Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059549
ODZ paragraf 431, 432. ZTLR člen 28, 33. ZPP člen 286b.
obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje - lastniška posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če pogodba, s katero je zapustnik za časa življenja prodal zemljišča, ni bila zemljiškoknjižno izvedena, kupec ni pridobil, zapustnik pa ne izgubil lastninske pravice, zato zemljišča sodijo v zapuščino.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48.
stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – začetek teka roka, v katerem je sodišče dolžno odločiti o zahtevi izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov – odmera nagrade in priznanje stroškov izvedencu pred vročitvijo izvedenskega mnenja stranki – odvzeta možnost vsebinske
Utemeljeno pritožba opozarja, da ji je bila odvzeta možnost vsebinske pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj ji v času prejema le-tega izvedensko mnenje še ni bilo vročeno.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058355
ZPP člen 80. OZ člen 179.
procesna sposobnost – okrnitev svobode – odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - vzročna zveza
V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti sicer domneva. Vendar pa mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V poštev pride tudi oprava poizvedb, ter izvedba dokazov (na primer postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti.
Nihče ni zdravstveno popoln, vsakdo ima določeno stopnjo degenerativnih sprememb, marsikdo pa tudi kakšno nagnjenje k obolenjem. Kolikor takšno nagnjenje k obolenju ni nekaj neobičajnega, vrednostno ne narekuje odločitve o deljeni vzročni zvezi. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - soposet
Izvrševanje in vzajemno dopuščanje soposesti je okoliščina, ki kvečjemu povečuje potrebo po preverjanju stanja v zemljiški knjigi. Ker tožnik tega ni preveril, ni bil v opravičljivi zmoti, da je stvar njegova.