začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje
Pri tožniku je bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba, dokler je bilo obolenje neposredno in izključno posledica nesreče pri delu. Ker se je kasneje kot vzrok za njegove težave pojavila v pretežni meri bolezen, je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu (in ne zaradi bolezni), neutemeljen.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
ZTLR člen 28, 28/4, 33. ODZ paragraf 431, 1460. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina sklepa o dedovanju - dobroverna posest - dobrovernost pravnega naslednika - nevknjiženi prenosi - opravičljiva zmota - izvenknjižno priposestvovanje
Oseba, ki se sklicuje na priposestvovanje, mora izkazati, da ni vedela in ni mogla vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njena. Poleg dejanske oblasti nad stvarjo mora biti podana tudi zavest o lastništvu nepremičnine. Ker je ob sklicevanju na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izključeno resnično lastništvo priposestvovalca, je tako zavest priposestvovalca o njegovem lastništvu posledica zmote. Pri tem mora biti zmota opravičljiva, kar pomeni, da mora biti tisti, ki se na priposestvovanje sklicuje, prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, njegovo ravnanje pa utemeljuje sklep, da je ravnal vestno oziroma, da ni opustil običajne skrbnosti.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage – uporabnina - neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj
Potem, ko je tožena stranka prevzela v uporabo najete prostore na podlagi sklenjene najemne pogodbe s tožečo stranko in po odpovedi pogodbe teh prostorov ni vrnila tožeči stranki, je tožeča stranka upravičeno uveljavljala svoje prikrajšanje v obliki uporabnine v enaki višini, kot je bila dogovorjena najemnina v pogodbi med pravdnima strankama.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - soposet
Izvrševanje in vzajemno dopuščanje soposesti je okoliščina, ki kvečjemu povečuje potrebo po preverjanju stanja v zemljiški knjigi. Ker tožnik tega ni preveril, ni bil v opravičljivi zmoti, da je stvar njegova.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v novem postopku vse dediče, ki zatrjujejo, da nepremičnina ni del zapuščine, napotiti na pravdo, s tem da zadošča, da se v pravdi ugotovi, da nepremičnina (ne) spada v zapuščino.
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
pravdni stroški – načelo uspeha - uspeh v postopku
Tožnica je uspela v pravdi z manjšim delom zahtevka in zaradi ugoditve temu delu zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški tako, da je pravilna odločitev, da je tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka.
pogodba o delu – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga
V kolikor stranka pravno relevantnih dejstev, v danem primeru dejstev glede grajanja, zlasti pravočasnosti grajanja napak, ni navedla, je izvajanje dokazov v smeri ugotavljanja takšnih dejstev v nasprotju z namenom dokazovanja in v nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu.
Pomanjkljiva trditvena podlaga je že sama po sebi razlog za zavrnitev dokaznih predlogov. Pritožnik pa niti v pritožbi ne pove, katera so tista „konkretno zatrjevana“ dejstva, v potrditev katerih bi prvostopno sodišče moralo izvesti posamezen predlagani dokaz.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
pristojnost sodišča - pristojnost arbitraže – ugovor pristojnosti - postopek pred arbitražo – prehodne določbe ZArbit
V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih.
Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
utemeljenost izdane začasne odredbe – zaznamba na podlagi sklepa o zavarovanju
Utemeljenosti izdane začasne odredbe ne more presojati zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč lahko pritožnik izdano začasno odredbo izpodbija z ustreznimi pravnimi sredstvi le v postopku zavarovanja.