zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v novem postopku vse dediče, ki zatrjujejo, da nepremičnina ni del zapuščine, napotiti na pravdo, s tem da zadošča, da se v pravdi ugotovi, da nepremičnina (ne) spada v zapuščino.
Če sodišče nepravilno uporabi 11. člen KZ posledično ne more nepravilno izreči kazenske sankcije. Ugotavljanje protipravnosti in izrekanje kazenske sankcije sta dve različni stvari.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
predpogodba – vrnitev dvojne are – krivda za nesklenitev pogodbe
V predpogodbi toženec ni sprejel nobene zaveze, da bo za tožničin kredit dovolil vpis zastavne pravice na prodajani nepremičnini. Ustanovitev zastavne pravice v korist tožničinega upnika ni možno opredeliti kot način plačila kupnine tožencu. Tožnica zato v osnutkih prodajnih pogodb, ki jih je predložila tožencu, od toženca zahtevala nekaj, za kar ni imela podlage v sklenjeni predpogodbi. Na trditve, da gre pri ustanovitvi hipoteke na kupljeni stvari za običajni posel, je odgovoriti, da je temu lahko tako, vendar pa mora biti med strankama to dogovorjeno. Če ni dogovorjeno, nasprotne stranke v sklenitev takšnega posla ni možno prisiliti.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
Logično in življenjsko sprejemljivo je, da je takšen primerjalni izračun donosa privarčevanih sredstev, kot izhaja iz promocijske brošure Nove Ljubljanske banke iz julija 2000, pritegnil pozornost mnogih varčevalcev in se je tudi tožnik odločil za sklenitev pogodbe na podlagi ugodnega primerjalnega izračuna. Ker pa gre za odplačno pogodbo, pa skladno s prvim odstavkom 53. člena ZOR, nagib v takih primerih ni pomemben in ne vpliva na veljavnost pogodbe. Promocijska brošura namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ponudba v smislu 32. člena ZOR, ampak predstavlja le vabilo k dajanju ponudb, kot to določa 35. člen ZOR. Povsem sprejemljivo je, da je tožnik na podlagi takšne brošure dal svojo ponudbo za sklenitev pogodbe o varčevanju, ki pa glede višine obrestnih mer ni bila sklenjena pod pogoji, objavljenimi v brošuri, pač pa so bili dogovorjeni drugačni pogoji.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
URS člen 2, 14, 11, 33, 50, 156. ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2, 2/1-4, 2/4, 6, 15, 15/2.
pokojnina- bivši vojaški zavarovanec-zakonske zamudne obresti.
ZPIZVZ nima pravne podlage za priznavanje zakonskih zamudnih obresti, saj v 2. odstavku 15. člena izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča tudi ni v očitnem nasprotju z ustavo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
ZZK-1 člen 79, 79/1, 152, 152/3, 184, 184/2. SPZ člen 105.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – vpis etažne lastnine – obrazložitev sklepa o dovolitvi zaznambe spora
Etažni enoti SPZ priznava pravno samostojnost, zemljišče, na katerem stavba stoji, pa je z njo neločljivo povezano. V primeru uspeha s tožbo bo vpis lastninske pravice izveden v podvložku, zato je pravilno, da je tudi spor zaznamovan pri podvložku. Zaradi tehnike vpisovanja se bo sprememba odrazila tudi pri osnovnem vložku, v katerem je vpisano zemljišče.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
Višina prisojene odškodnine zato predstavlja zgolj nadomestek, ki naj oškodovancu ob prestani nematerialni škodi nudi pravično denarno zadoščenje. Sestavni del individualizacije je tako tudi uveljavitev načela izravnalne pravičnosti (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravnava s škodnim dogodkom porušeno vrednostno razmerje). Na načelo pravičnosti pa se osredotoča tudi drugo načelo - to je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/5. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 39. ZST člen 26, 26/4.
plačilni nalog - opomin - izvršitelj - vročitev poziva na plačilo varščine - sklep o ustavitvi izvršbe - sodna taksa za pritožbo
Glede na to, da je konkretni izvršilni postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje taksno obveznost za pritožbo zoper sklep o ustaviti izvršbe ugotoviti in jo odmeriti po prej veljavnem ZST in noveli ZIZ-E.
Ker torej izvršitelj upnika ni (pravilno) pozval na plačilo varščine, niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi 5. odstavka 38.a člena ZIZ.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 15, 15/2, 158, 158/1.
nujno zdravljenje – samoplačniška ambulanta
Čeprav je bila preiskava v samoplačniški ambulanti nujno zdravljenje, tožnik ni upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je plačal kot samoplačnik, temveč le do povračila zneska, ki bi ga toženec plačal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu in drugi fizični in pravni osebi, ki ima pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
odškodnina za nepremoženjsko škodo – popolna ohromelost telesa od reber navzdol - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Celotna odškodnina za tožnikovo škodo (popolno ohromelost telesa od višine rebrnih lokov navzdol z izgubo kontrole odvajanja urina in blata – 100 % trajno zmanjšanje splošnih življenjskih in delovnih aktivnosti pri 12-letnem tožniku) znaša 222.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja približno 239 povprečnih neto plač.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko plače ostane zavezancu, potem ko bo plačal preživnino, in koliko plače ostane drugemu roditelju, potem ko se odbije od njegove plače enak znesek.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Če se ugotovi, da zavarovanec za delo, ki ga opravlja kot samostojno dejavnost, trajno ni zmožen, da je njegovo zdravstveno stanje dokončno in da ni pričakovati izboljšanja, ker je medicinska rehabilitacija zaključena, se začasna nezmožnost ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti.