delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48.
stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – začetek teka roka, v katerem je sodišče dolžno odločiti o zahtevi izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov – odmera nagrade in priznanje stroškov izvedencu pred vročitvijo izvedenskega mnenja stranki – odvzeta možnost vsebinske
Utemeljeno pritožba opozarja, da ji je bila odvzeta možnost vsebinske pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj ji v času prejema le-tega izvedensko mnenje še ni bilo vročeno.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
odškodnina za nepremoženjsko škodo – popolna ohromelost telesa od reber navzdol - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Celotna odškodnina za tožnikovo škodo (popolno ohromelost telesa od višine rebrnih lokov navzdol z izgubo kontrole odvajanja urina in blata – 100 % trajno zmanjšanje splošnih življenjskih in delovnih aktivnosti pri 12-letnem tožniku) znaša 222.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja približno 239 povprečnih neto plač.
Višina prisojene odškodnine zato predstavlja zgolj nadomestek, ki naj oškodovancu ob prestani nematerialni škodi nudi pravično denarno zadoščenje. Sestavni del individualizacije je tako tudi uveljavitev načela izravnalne pravičnosti (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravnava s škodnim dogodkom porušeno vrednostno razmerje). Na načelo pravičnosti pa se osredotoča tudi drugo načelo - to je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen XI 1b.
invalidnina za telesno okvaro - skupni odstotek telesne okvare
Ker se v primeru, ko je podanih več telesnih okvar, skupen odstotek telesnih okvar določi, tako da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 30 % ali 40 %, je pri tožnici podana 50 % telesna okvara (30 % + 10 % + 10 %).
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko plače ostane zavezancu, potem ko bo plačal preživnino, in koliko plače ostane drugemu roditelju, potem ko se odbije od njegove plače enak znesek.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Če se ugotovi, da zavarovanec za delo, ki ga opravlja kot samostojno dejavnost, trajno ni zmožen, da je njegovo zdravstveno stanje dokončno in da ni pričakovati izboljšanja, ker je medicinska rehabilitacija zaključena, se začasna nezmožnost ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
predpogodba – vrnitev dvojne are – krivda za nesklenitev pogodbe
V predpogodbi toženec ni sprejel nobene zaveze, da bo za tožničin kredit dovolil vpis zastavne pravice na prodajani nepremičnini. Ustanovitev zastavne pravice v korist tožničinega upnika ni možno opredeliti kot način plačila kupnine tožencu. Tožnica zato v osnutkih prodajnih pogodb, ki jih je predložila tožencu, od toženca zahtevala nekaj, za kar ni imela podlage v sklenjeni predpogodbi. Na trditve, da gre pri ustanovitvi hipoteke na kupljeni stvari za običajni posel, je odgovoriti, da je temu lahko tako, vendar pa mora biti med strankama to dogovorjeno. Če ni dogovorjeno, nasprotne stranke v sklenitev takšnega posla ni možno prisiliti.
pravdni stroški – načelo uspeha - uspeh v postopku
Tožnica je uspela v pravdi z manjšim delom zahtevka in zaradi ugoditve temu delu zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški tako, da je pravilna odločitev, da je tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 15, 15/2, 158, 158/1.
nujno zdravljenje – samoplačniška ambulanta
Čeprav je bila preiskava v samoplačniški ambulanti nujno zdravljenje, tožnik ni upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je plačal kot samoplačnik, temveč le do povračila zneska, ki bi ga toženec plačal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu in drugi fizični in pravni osebi, ki ima pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 421, 421/1.
otrokovi stiki - odvzem pravice do osebnih stikov - korist otroka
Stiki za otroka sedaj ne predstavljajo zgolj nelagodja ampak psihično trpinčenje, ki se bo očitno še stopnjevalo. V takšni situaciji ni možnosti, da bi bilo še mogoče z oblastvenimi ukrepi odpravljati tako stanje. Zopet se je sodišče soočilo z dilemo, ko mora izmed več slabih možnosti izbrati tisto, ki bo otrokoma najmanj škodovala. Ta trenutek preostane le ukrep odvzema stikov z očetom.
pogodba o delu – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga
V kolikor stranka pravno relevantnih dejstev, v danem primeru dejstev glede grajanja, zlasti pravočasnosti grajanja napak, ni navedla, je izvajanje dokazov v smeri ugotavljanja takšnih dejstev v nasprotju z namenom dokazovanja in v nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu.
Pomanjkljiva trditvena podlaga je že sama po sebi razlog za zavrnitev dokaznih predlogov. Pritožnik pa niti v pritožbi ne pove, katera so tista „konkretno zatrjevana“ dejstva, v potrditev katerih bi prvostopno sodišče moralo izvesti posamezen predlagani dokaz.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
oporočno dedovanje – delitev nepremičnine v oporoki
Zapustnik z oporoko ni mogel razdeliti sporne nepremičnine v naravi glede na to, da je bil solastnik nerazdeljene nepremičnine do 6/10 in je sodišče pravilno razdelilo sporno zapuščino na enake dele na podlagi razlage oporoke.