redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - rok za podajo odpovedi
Pri toženi stranki se je drastično zmanjšal obseg naročil in s tem tudi potreba po delavcih. Iz tega razloga je reorganizirala delovni proces, zmanjšala je obseg proizvodnje in posledično tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je zakonita, sodišče pa tudi ne more presojati ekonomske smotrnosti organizacijske odločitve tožene stranke, ki je v njeni avtonomni pristojnosti, temelječi na ustavni pravici do svobodne podjetniške pobude.
družinska pokojnina – prekinitev šolanja – bolezen – potrdilo o šolanju
Otroku, ki ima po 1. odstavku 118. člena ZPIZ-1 pravico do družinske pokojnine med boleznijo in toliko časa, kolikor ga je izgubil pri šolanju zaradi bolezni, in sicer tudi po 26. letu starosti, za ta čas ni treba predložiti potrdila o šolanju.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – izostanek z zagovora – bolniški stalež
Dejstvo, da je tožnica nastopila bolniški stalež, ki ji je bil odobren za nazaj, pri čemer iz potrdila niti ne izhaja, da je bila resno bolna in da se zagovora ni mogla udeležiti, ni opravičljiv razlog za izostanek z zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka zagovora ni bila dolžna preložiti, ampak je zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
začasna nezmožnost za delo – preostala delovna zmožnost – invalidnost
Delazmožnost zavarovanca, ki so mu z dokončno odločbo ZPIZ priznane pravice na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti, se presoja po omejitvah iz dokončne odločbe o priznani invalidnosti II. ali III. kategorije. Tudi dokler delodajalec delavcu ne zagotovi ustreznega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, se zdravstvena sposobnost zavarovanca presoja le glede na te omejitve.
Ne glede na to, da je bila tožnici, ki se je upokojila pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja v R Srbiji, glede izpolnjevanja pogojev za upokojitev upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, ima ob dejstvu, da izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino tudi v Sloveniji, pravico do izbire tiste od možnih pokojnin, ki jo želi uživati.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, vbodnina v predelu ledvene hrbtenice, vbodnina v predelu prsne votline, rana z raztrganjem, udarnina nad temensko kostjo, utorni zlom temenske kosti, udarnina možganov, blaga delna ohromelost polovice telesa.
ZDR člen 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90. ZGD-1 člen 265, 265/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predsednik uprave - razrešitev - organizacijski razlog - enočlanska uprava - šikana
Potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto predsednika uprave) je prenehala, ker je tožena stranka tričlansko upravo zamenjala za enočlansko upravo. Opisana organizacijska sprememba predstavlja utemeljen (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in temelji na ekonomskem razlogu, saj se je tožena stranka zaradi slabih poslovnih rezultatov odločila racionalizirati in reorganizirati način odločanja oziroma sestave uprave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija – reintegracija – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Če sodišče ugotovi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožeči stranki prisodi reintegracijo in reparacijo, lahko toženi stranki naloži vpis delovne dobe v delovno knjižico le za čas do 31. 12. 2008, ker delodajalec od 1. 1. 2009 ni več dolžan vpisovati delovne dobe v delovno knjižico, ampak mora le ZPIZ posredovati podatke za vpis v matično evidenco.
ZDR člen 8, 8/5, 88, 88/1, 88/1-4, 88/6, 113, 208, 210. ZPIZ člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi
Tožniku kot sindikalnemu zaupniku ni mogoče priznati posebnega varstva (da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti nezakonita), saj ni izkazano, da bi bil sindikat pri toženi stranki organiziran kot samostojni pravni subjekt, pa tudi ker tožena stranka ni bila obveščena o izvolitvi tožnika za sindikalnega zaupnika.
Mnenja invalidske komisije so javne listine. Za dejstva, ugotovljena z javno listino, se domneva, da so resnična, če ni dokazano nasprotno. Za nasprotni dokaz oziroma predlog za postavitev izvedenca, bi tožnik moral natančno navesti, katero dejstvo je v ugotovitvah invalidskih komisij zmotno ugotovljeno ali ni ugotovljeno in bi bilo z izvedenskim mnenjem drugače ugotovljeno. Ker tega ni storil, glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
odškodninska odgovornost zavoda – nepremoženjska škoda – kršitev osebnostnih pravic
Oškodovancu se lahko zaradi kršitev osebnih – nepremoženjskih pravic dosodi denarna odškodnina samo, če so posledice te kršitve manifestirane v eni od oblik nepremoženjske škode. Oškodovanec mora zatrjevanje teh manifestacij tudi dokazati, kar konkretno pomeni predložiti dokaze o zatrjevanih dejanjih nasprotne stranke, o nevarnosti, vznemirjenju, strahu in hudih bolečin, njihovem trajanju in posledicah.
Ne gre za prevaro ob sklenitvi prodajne pogodbe, saj iz besedila listine, ki jo je podpisala tožeča stranka, jasno izhaja, da gre za prodajno pogodbo, za njeno sklenitev je bilo potrebnih več pripravljalnih opravil, stranki sta bili tudi pri notarju, tožeča stranka pa je dobro vedela, kaj sklepa ter je imela en izvod te pogodbe.
Ne gre za čezmerno prikrajšanje, četudi v prodajni pogodbi določena cena ni bila ekvivalentna vrednosti nepremičnine in tožeča stranka ob sklenitvi pogodbe ni vedela za pravo vrednost nepremičnine, saj se o pravi vrednosti nepremičnine ni pozanimala in torej ni ravnala s skrbnostjo, s katero bi morala ravnati v pravnem prometu.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - vrnitev preplačila
Na podlagi pravnomočne sodbe z dne 21. 6. 2007 je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je toženka tožnici izplačevala nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Ker tožnica ob odpadu pravne podlage v spornem obdobju ni bila več upravičena do izplačevanja tega nadomestila, je preplačilo dolžna vrniti.
Tožnik ne izpolnjuje nobenega izmed pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ob smrti zavarovanke ni dopolnil starosti 53 let niti ni bil tedaj popolnoma nezmožen za delo oziroma ni to postal v enem letu po njeni smrti. Ob smrti zavarovanke sta pravico do družinske pokojnine uveljavljala le mladoletna otroka, ne pa tožnik.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - pobotni ugovor - vrnitev preplačila - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je upravičena do nadomestila za neizrabljen letni dopust, ker ni izrabila letnega dopusta pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi prepričanja, da ji bo tožena stranka delovno razmerje podaljšala, tako da ji bo ponudila novo pogodbo o zaposlitvi.
Tožnica je delo administratorke dejansko opravljala osem let, gre za delo na delovnem mestu, na katerem je bila nazadnje zaposlena, to delo je tudi določeno v pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje kot poklic tožnice pravilno štelo delo administratorke, kljub temu da je po izobrazbi prodajalka.
ZPP člen 180. ZDSS-1 člen 73. ZUP člen 225. ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 235.
začasna nezmožnost za delo – zaključek bolniškega staleža – pravnomočnost upravne odločbe
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom začasno nezmožnost za delo uveljavljal do pravnomočnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo mimo tožbenega zahtevka s tem, ko je presodilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo do zaključka glavne obravnavne.
Ker se pravnomočnost odločbe v upravnem postopku upošteva le v primeru, da je stranka z njo pridobila določene pravice, oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da na tožnikovo začasno nezmožnost za delo ne vpliva pravnomočna odločba imenovanega zdravnika, s katero je bil tožniku bolniški stalež zaključen z dnem 16. 2. 2008, v tej zadevi pa se je presojalo stanje od 17. 2. 2008 dalje.