stroški postopka - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložena vloga – nagrada odvetniku
Utesnitve predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo. Utesnitev izvršbe je kratek dopis sodišču, s katerim upnik sodišče obvešča, da je s strani dolžnika prejel določeno plačilo. Višina terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, pa je ugotovljena s sklepom o izvršbi in ne more biti predmet vloge upnika o utesnitvi izvršbe.
Dedni dogovor ima po prevladujočem stališču sodne prakse značaj sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Dedič, ki je dal dedno izjavo (ki je nepreklicna), lahko zahteva njeno razveljavitev le s tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
vračunanje daril v dedni delež – odstop pravice do odkupa stanovanja – stanovanjska pravica – nepremoženjska pravica – premoženjska pravica – privolitev imetnika stanovanjske pravice
Privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, nima narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. Ker je stanovanje odkupila dedinja, šele s tem ravnanjem pa je pravica do odkupa pridobila premoženjsko naravo, ne gre za darilo, ki bi ga bilo potrebno vštevati dediču v njegov dedni delež.
prometna nezgoda – protipravnost – dokazno breme – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Protipravnost škodnega ravnanja mora dokazati oškodovanec in ne povzročitelj.
vrnitev v prejšnje stanje – sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti
Toženec ni niti zatrjeval, niti predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja nesposoben vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15-dnevnem roku po nastanku zamude naroka. Okoliščini, da je bil v tem času v bolniškem staležu in že po izteku subjektivnega roka na rehabilitaciji, pri čemer ne pojasni, kje je bila izvajana, ne dokazujeta, da predloga ni mogel vložiti.
V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – služnostna pravica – prenehanje vznemirjanja – uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Poseg v lastninsko pravico je nedopusten v primerih, ko izvršitelj posega nima ustreznega pravnega naslova za svoje ravnanje. Prenehanje takšnega pravnega naslova (pravice stvarne služnosti) iz razlogov, ki jih določa 223. člen SPZ, je treba uveljavljati s tožbo in ne zgolj z ugovorom.
Delno plačana odškodnina se valorizira tudi po 28.6.2003, ko je začel veljati ZPOMZO-1.
Če tožeča stranka med postopkom umakne del tožbenega zahtevka, ker je tožena stranka že po vložitvi tožbe plačala nesporni del svoje obveznosti, je sodišče pri odločanju o stroških tudi ta del zahtevka dolžno upoštevati kot del, s katerim je stranka uspela.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Spor o obstoju delovnega razmerja po prenehanju dela po vsebini spada med spore o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na drug način. Zato bi moral tožnik po 3. odstavku 204. člena ZDR sodno varstvo uveljaviti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, to je, ko je pri toženi stranki prenehal z delom.
Pogodbenik zaradi kršitve pogodbe (načeloma) ne odgovarja za vso nastalo škodo, temveč le v obsegu, ki je bil ob kršitvi (glede na znana dejstva in predvsem glede na vsebino sklenjene pogodbe) predvidljiv.
SZ-1 člen 87, 88, 89, 90, 95. OZ člen 17, 17/2, 86, 615.
neprofitno najemno stanovanje – oddaja neprofitnega najemnega stanovanja – najemna pogodba – trajanje najemne pogodbe – podaljšanje najema za določen čas – ničnost najemne pogodbe – kogentna zakonska določila – javni razpis - javni interes – obvezna vsebina pogodbe
Najemna pogodba brez določila, ki opredeljuje trajanje najema v nasprotju z zakonom, ne more veljati, saj gre za bistveni element pogodbe, prav tako pa tega določila ni mogoče nadomestiti z zakonsko opredelitvijo trajanja najema v smislu 17. člena OZ.
Pri sklepanju najemne pogodbe je bil kršen tudi 87. člen SZ-1, ki se nanaša na izbiro upravičenca do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje na podlagi izvedenega javnega razpisa. 87. člen pa ni predpisan le v interesu konkretne pogodbene stranke, ampak v interesu vseh potencialnih upravičencev za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno stanovanje. S tem, ko bi dopustili, da pogodbeno določilo o trajanju najemne pogodbe za določen čas nadomesti zakonsko določilo o trajanju najemne pogodbe po 90. členu SZ-1, bi obšli kogentno določilo 87. člena SZ-1, kar pa ni dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060537
ZOR člen 507, 645, 645/2. OZ člen 487, 663, 663/2.
gradbena pogodba – uveljavljanje garancije – rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - pravočasnost uveljavljanja zahtevka iz naslova garancije – prekluzivni rok – jamčevalni in garancijski zahtevki
Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejavnost, ki jo je opravljala tožnica, to je nadzor nad pregledovanjem vozil na mejnem prehodu, ko je morala splezati približno en meter visoko ter pregledati notranjost praznega tovornjaka v mirujočem stanju, ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je pri sestopu s tovornjaka s prstanom na levem prstancu zataknila ob kovino na vrhu priklopnika ter si poškodovala prst, ker ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev – lestve in zaščitnih rokavic.
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016577
ZKP člen 212, 212/3, 213č, 213č/1, 399, 399/1. ZIKS-1 člen 81, 81/6. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 55, 55/1, 55/2, 55/3.
izvrševanje pripora - premestitev v drug zavod - predlog za premestitev - razlogi za premestitev - prostorska zasedenost - vzdrževanje reda - oblika odločbe - sklep - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - pravni pouk - izvršljivost sklepa - če pritožba ne zadrži izvršitve
Vodja oddelka priporov v Novem mestu je pravilno predlagal premestitev obtoženca v skladu s 55. členom Pravilnika o izvrševanju pripora, ki v tretjem odstavku določa, da o predlogu izda pristojno sodišče pisni sklep, tretji odstavek 212. člena ZKP pa, da pristojno sodišče na tak predlog lahko premesti pripornika iz enega v drug zavod, pri čemer ne določa oblike odločbe, kar niti ni potrebno, saj citirani pravilnik kot obliko izrecno določa sklep, zoper katerega pa je v skladu s prvim odstavkom 399. člena ZKP dovoljena pritožba.
Čeprav morajo strokovni delavci zavoda priporniku pomagati pri reševanju družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi izvrševanja pripora, pa je vendarle njihova primarna skrb namenjena zagotavljanju varnosti, reda in discipline, kar je lahko ogroženo zaradi prezasedenosti zavoda, pristojen za odločanje o teh okoliščinah pa je v skladu z drugim odstavkom 55. člena citiranega pravilnika upravnik zavoda, oziroma vodja oddelka, ki je tudi podal predlog za premestitev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi smelo sodišče obtoženca premestiti šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, pritožbeno sodišče pripominja, da prvi odstavek 213.č člena ZKP izrecno napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z ZKP in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni drugače določeno, med drugim tudi o vzdrževanju reda. Ker ZKP in citirani pravilnik nimata posebne določbe o izvršljivosti sklepa o premestitvi, se zato uporablja šesti odstavek 81. člena ZIKS-1, iz katerega pa je razvidno, da je zoper odločbo o premestitvi dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.