Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
ZPP člen 195, 196, 318. ZVEtL člen 7, 33, 33/1. SZ-1 člen 190, 190/2.
delna zamudna sodba – sosporniki – sklepčnost
Odgovor na tožbo, ki sta ga podala druga dva toženca, ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe zoper prvega toženca, ker glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, toženci niso nujni in enotni sosporniki.
SZ-1 člen 87, 88, 89, 90, 95. OZ člen 17, 17/2, 86, 615.
neprofitno najemno stanovanje – oddaja neprofitnega najemnega stanovanja – najemna pogodba – trajanje najemne pogodbe – podaljšanje najema za določen čas – ničnost najemne pogodbe – kogentna zakonska določila – javni razpis - javni interes – obvezna vsebina pogodbe
Najemna pogodba brez določila, ki opredeljuje trajanje najema v nasprotju z zakonom, ne more veljati, saj gre za bistveni element pogodbe, prav tako pa tega določila ni mogoče nadomestiti z zakonsko opredelitvijo trajanja najema v smislu 17. člena OZ.
Pri sklepanju najemne pogodbe je bil kršen tudi 87. člen SZ-1, ki se nanaša na izbiro upravičenca do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje na podlagi izvedenega javnega razpisa. 87. člen pa ni predpisan le v interesu konkretne pogodbene stranke, ampak v interesu vseh potencialnih upravičencev za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno stanovanje. S tem, ko bi dopustili, da pogodbeno določilo o trajanju najemne pogodbe za določen čas nadomesti zakonsko določilo o trajanju najemne pogodbe po 90. členu SZ-1, bi obšli kogentno določilo 87. člena SZ-1, kar pa ni dopustno.
Tožničina uporaba solastne nepremičnine ustreza souporabi nepremičnine v skladu s polovičnim solastninskim deležem. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi uporabe solastne nepremičnine po toženi stranki sama kaj prikrajšana pri uporabi te iste nepremičnine glede na velikost svojega solastninškega deleža. Ni torej dokazala prikrajšanja, še zlasti ne v povezavi s koristjo, ki naj bi jo z uporabo stvari preko polovičnega deleža imela tožena stranka.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.
ZEN člen 8, 8/1. SPZ člen 18. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 11, 11/1, 31, 31/1. ZPP člen 339/2-14. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 7, 9.
delitev solastnine – odmera parcel – izvršilni naslov
V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru mora biti izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.
Pritožnik ima prav, da je ogroženost oškodovanca prepovedana posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in kot taka njen zakonski znak, vendar nima prav, da je v dejanju kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ta zakonski znak izostal. Pritožnik je spregledal, da predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe celoto, zato bi bilo njegovo stališče pravilno le tedaj, ko ta znak kaznivega dejanja ne bi bil naveden niti v abstraktnem in niti v konkretnem delu izreka ali ko bi v abstraktnem delu bil ta znak premalo določen oz. določljiv.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 108, 180, 212, 285, 286.
neplačilo sodne takse – nalog za plačilo sodne takse – sodni rok – trditveno breme – sklepčnost tožbe – nedokazana dejstva – materialno procesno vodstvo
Prevladujoče stališče sodne prakse (ne sicer enotno) glede razlage določbe 2. odstavka 105.a člena prejšnjega ZPP - pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki predpisuje enako pravno posledico (če dokazilo o plačilu sodne takse ni predloženo vlogi in niti ni predloženo v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena), je, da so sodni roki podaljšljivi, zato se vloga, ki jo stranka dopolni po izteku sodnega roka, a pred dnem izdaje sklepa o ustavitvi postopka, šteje za popolno in zato niso izpolnjene predpostavke za izdajo sklepa po 2. odstavku 105.a člena prejšnjega ZPP (pred novelo ZPP-D).
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – služnostna pravica – prenehanje vznemirjanja – uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Poseg v lastninsko pravico je nedopusten v primerih, ko izvršitelj posega nima ustreznega pravnega naslova za svoje ravnanje. Prenehanje takšnega pravnega naslova (pravice stvarne služnosti) iz razlogov, ki jih določa 223. člen SPZ, je treba uveljavljati s tožbo in ne zgolj z ugovorom.
ZZK-1 člen 5, 6, 10, 122, 122/2, 133, 148, 148/1, 147, 148/1-4, 189. SPZ člen 5, 10, 11.
temeljna načela zemljiške knjige – začetek učinkovanja vpisov – publicitetni učinki vpisov – načelo vrstnega reda – zemljiškoknjižni postopek – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa – ovira za vpis – ovira za odločanje o vpisu – vrstni red vpisov – vrstni red opravljanja vpisov – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov – navedba izvršilnega naslova – davčni obračun
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
Dedni dogovor ima po prevladujočem stališču sodne prakse značaj sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Dedič, ki je dal dedno izjavo (ki je nepreklicna), lahko zahteva njeno razveljavitev le s tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
izločitveni zahtevek - izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – korist zaradi vlaganja v premoženje
Izločitveni zahtevki iz 32. člena ZD praviloma niso podvrženi poračunavanju koristi, ki jih je imel dedič zaradi uporabe zapustnikovega premoženja, v katerega ohranitev ali povečanje je vlagal. Gre za stvarnopravni skupnosti podobno skupnost med zapustnikom in potomci, ki temelji na prispevkih potomca. Izjemoma, če bi zapustnik takšno pomoč dediča poplačal ali mu zato nudi kakšno drugo protidajatev oziroma ga oprostil takšne obveznosti, katero bi sicer terjal, dedič nima pravice do takšnega zahtevka oziroma je ta utemeljen v sorazmerno manjšem obsegu.