ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejavnost, ki jo je opravljala tožnica, to je nadzor nad pregledovanjem vozil na mejnem prehodu, ko je morala splezati približno en meter visoko ter pregledati notranjost praznega tovornjaka v mirujočem stanju, ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je pri sestopu s tovornjaka s prstanom na levem prstancu zataknila ob kovino na vrhu priklopnika ter si poškodovala prst, ker ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev – lestve in zaščitnih rokavic.
Tožničina uporaba solastne nepremičnine ustreza souporabi nepremičnine v skladu s polovičnim solastninskim deležem. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi uporabe solastne nepremičnine po toženi stranki sama kaj prikrajšana pri uporabi te iste nepremičnine glede na velikost svojega solastninškega deleža. Ni torej dokazala prikrajšanja, še zlasti ne v povezavi s koristjo, ki naj bi jo z uporabo stvari preko polovičnega deleža imela tožena stranka.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
izpodbijanje očetovstva – aktivna legitimacija mladoletnika za izpodbijanje očetovstva – korist otroka – vloga posebnega zastopnika
Otrok ima pravico izpodbijati očetovstvo tudi pred polnoletnostjo. Vendar lahko procesno nesposoben mladoletnik to stori le po posebnem zastopniku. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je otrokova tipizirana in hipotetična volja res takšna, da sodno uveljavlja izpodbojno upravičenje. O tem mora z vidika varstva otrokove koristi sodišče odprto razpravljati s posebnim zastopnikom ob sodelovanju CSD.
Otrok lahko zgolj izpodbija očetovstvo, ne da bi hkrati zahteval ugotovitev očetovstva tretje osebe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov – navedba izvršilnega naslova – davčni obračun
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
Pritožnik ima prav, da je ogroženost oškodovanca prepovedana posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in kot taka njen zakonski znak, vendar nima prav, da je v dejanju kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ta zakonski znak izostal. Pritožnik je spregledal, da predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe celoto, zato bi bilo njegovo stališče pravilno le tedaj, ko ta znak kaznivega dejanja ne bi bil naveden niti v abstraktnem in niti v konkretnem delu izreka ali ko bi v abstraktnem delu bil ta znak premalo določen oz. določljiv.
vrnitev v prejšnje stanje – sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti
Toženec ni niti zatrjeval, niti predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja nesposoben vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15-dnevnem roku po nastanku zamude naroka. Okoliščini, da je bil v tem času v bolniškem staležu in že po izteku subjektivnega roka na rehabilitaciji, pri čemer ne pojasni, kje je bila izvajana, ne dokazujeta, da predloga ni mogel vložiti.
prometna nezgoda – protipravnost – dokazno breme – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Protipravnost škodnega ravnanja mora dokazati oškodovanec in ne povzročitelj.
stroški postopka - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložena vloga – nagrada odvetniku
Utesnitve predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo. Utesnitev izvršbe je kratek dopis sodišču, s katerim upnik sodišče obvešča, da je s strani dolžnika prejel določeno plačilo. Višina terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, pa je ugotovljena s sklepom o izvršbi in ne more biti predmet vloge upnika o utesnitvi izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
vračunanje daril v dedni delež – odstop pravice do odkupa stanovanja – stanovanjska pravica – nepremoženjska pravica – premoženjska pravica – privolitev imetnika stanovanjske pravice
Privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, nima narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. Ker je stanovanje odkupila dedinja, šele s tem ravnanjem pa je pravica do odkupa pridobila premoženjsko naravo, ne gre za darilo, ki bi ga bilo potrebno vštevati dediču v njegov dedni delež.
posojilna pogodba – prenovitev pogodbenega razmerja – novacija - obveznost vrniti posojilo - pogodbene obresti – zapadlost denarne obveznosti – tek zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Pogodbene obresti so tiste, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Od zapadlosti dalje pa tečejo zamudne obresti kot civilna sankcija za zamudo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je svojo obveznost podati pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnila, tako da je tožnika v predhodno izdani disciplinski odločbi pisno opozorila, da bo v primeru ponavljanja kršitev v enaki ali podobni obliki, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060010
ZD člen 32. ZZZDR člen 124. ZPP člen 12, 285.
obseg zapuščine – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – skrb za roditelja - načelo pomoči prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
S skrbjo za očeta je pritožnik izpolnjeval zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja, ki je materialnopravno ni mogoče opredeliti kot institut izločitve v korist potomcev po 32. členu ZD, saj se lastninska pravica s prirastjo lahko pridobi le vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
Pomoč sodišča v okviru njegove razjasnjevalne dolžnosti (kot tudi v okviru materialno procesnega vodstva) ne sme iti tako daleč, da bi sodnik stranki pomagal uveljavljati določen institut materialnega prava, saj mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in vse stranke postopka obravnati enakopravno.