ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 108, 180, 212, 285, 286.
neplačilo sodne takse – nalog za plačilo sodne takse – sodni rok – trditveno breme – sklepčnost tožbe – nedokazana dejstva – materialno procesno vodstvo
Prevladujoče stališče sodne prakse (ne sicer enotno) glede razlage določbe 2. odstavka 105.a člena prejšnjega ZPP - pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki predpisuje enako pravno posledico (če dokazilo o plačilu sodne takse ni predloženo vlogi in niti ni predloženo v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena), je, da so sodni roki podaljšljivi, zato se vloga, ki jo stranka dopolni po izteku sodnega roka, a pred dnem izdaje sklepa o ustavitvi postopka, šteje za popolno in zato niso izpolnjene predpostavke za izdajo sklepa po 2. odstavku 105.a člena prejšnjega ZPP (pred novelo ZPP-D).
ZEN člen 8, 8/1. SPZ člen 18. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 11, 11/1, 31, 31/1. ZPP člen 339/2-14. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 7, 9.
delitev solastnine – odmera parcel – izvršilni naslov
V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru mora biti izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov – navedba izvršilnega naslova – davčni obračun
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Materialno dokazno breme tožeče stranke je ves čas postopka na tožeči stranki, za razliko od procesnega dokaznega bremena, ki se med postopkom spreminja. Prav zgoraj opisan uspeh dokazovanja tožeče stranke je na toženca prevalil dokazno breme (procesno), da dokaže svojo trditev, da v kritičnem trenutku, ni bil voznik vozila.
motenje posesti – prekoračitev zahtevka – posest na stanovanju – posest uporabe električne energije – posestno varstvo uporabe električne energije – električna energija – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Tožnica sicer res izrecno ni zahtevala varstva posesti stanovanja, ampak varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju, s čimer pa je zahtevala nemoteno uporabo stanovanja, v katerem je na voljo električna energija. Njeno zatrjevanje posesti uporabe električne energije v stanovanju je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na stanovanju.
roki – vloge, vezane na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – nevednost stranke – očitna pomota stranke
Vloge, ki so vezane na rok, morajo biti pravočasno izročene pristojnemu sodišču.
Zakon računa tudi s primeri, da stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so posledica nevednosti, očitne pomote ali pa tudi malomarnosti. Le kadar so posledica nevednosti ali očitne pomote, je mogoče v skladu z določbo 8. odstavka 112. člena ZPP vlogo šteti za pravočasno. Stranka, ki se sklicuje na določbo 8. odstavka 112. člena ZPP, mora zato pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
Zahteva po substanciranju navedb tožnika je povezana z dolžnostjo tožnika obvestiti toženca o vsebini spornega razmerja, ki je predmet sodnega odločanja, saj je le na takšen način mogoče od toženca zahtevati, da substancira svoje ugovore.
Tožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da ima zadolžnica pomembno dokazno vrednost. Res je tudi, da se breme dokazovanja prevali na nasprotno stranko, vendar mora tožnik pred tem dokazati temelj obveznosti, saj je zadolžnica le dokazna listina in nič več kot to.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - kršitev osebnostne pravice - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
V primeru ugotovljene kršitve pravice do sojenja v razumnem roku Evropsko sodišče za človekove pravice pravičnega zadoščenja ne prisodi na podlagi 6. člena EKČP, ampak 41. čl. EKČP, po katerem je odločanje pridržano ESČP. Neposredna uporaba te določbe pred slovenskimi sodišči ni možna.
Kršitev temeljnih človekovih pravic sicer lahko predstavlja protipravno ravnanje državnih organov v smislu 26. čl. Ustave, vendar morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjena tudi temeljna predpostavka odškodninske obveznosti – nastanek pravno priznane škode. Nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnica, ni mogoče uvrstiti med nobeno od oblik nepremoženjske škode navedene v 179. do 182. čl. OZ
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato tožeča stranka zahtevka ne more utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
razveza zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vročanje na naslovu stalnega prebivališča – vročanje na naslovu dejanskega prebivališča – fikcija vročitve
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo – največja korist otroka – izvedba dokaza z izvedencem – postavitev novega izvedenca – razlog za postavitev novega izvedenca
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in ugotovitvami izvedenca po skrbno in popolno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja z novim izvedencem.
pravica do samopomoči – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – pravica do sodnega varstva
Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. Po prvem odstavku 83. člena SPZ ima lastnik nepremičnine sicer res pravico sam odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Gre za posebno obliko samopomoči (pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine) in pravico, da si v takšnem primeru veje prilasti. Pridobitev pravice do samopomoči in pravice do prilastitve vej pa tožniku ne more odvzeti pravice do sodnega varstva z zahtevkom, da veje odstrani lastnik nepremičnine, na kateri drevo stoji. Zahtevek lahko, glede na okoliščine primera, temelji tako na določilu prvega odstavka 83. člena SPZ, kakor tudi na določilih, ki urejajo nedovoljene imisije (12. in 75. člen SPZ). Drugačna razlaga bi pomenila kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060010
ZD člen 32. ZZZDR člen 124. ZPP člen 12, 285.
obseg zapuščine – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – skrb za roditelja - načelo pomoči prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
S skrbjo za očeta je pritožnik izpolnjeval zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja, ki je materialnopravno ni mogoče opredeliti kot institut izločitve v korist potomcev po 32. členu ZD, saj se lastninska pravica s prirastjo lahko pridobi le vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
Pomoč sodišča v okviru njegove razjasnjevalne dolžnosti (kot tudi v okviru materialno procesnega vodstva) ne sme iti tako daleč, da bi sodnik stranki pomagal uveljavljati določen institut materialnega prava, saj mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in vse stranke postopka obravnati enakopravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.