ODZ paragraf 481, 1460,1461, 1462, 1463, 1464,1479. ZTLR člen 52, 54, 54/1,70, 70/3. SPZ člen 215, 215/1, 217, 217/2, 220, 223, 269, 269/1. OZ člen 125. ZOR člen 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - opustitev izvrševanja služnosti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti
Opustitev izvrševanja služnosti pomeni prekinitev teka priposestvovalne dobe zgolj v primeru, če se priposestvovalna doba do takrat še ni iztekla. Če pa je bila služnost do takrat že priposestvovana, na obstoj služnosti takšna začasna opustitev ne vpliva, če opustitev ni trajala toliko časa, kot je potrebno za priposestvovanje ali če ni posledica prepovedi lastnika služeče stvari in lastnik gospodujoče stvari svoje pravice iz tega razloga tri leta zaporedoma ne izvršuje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016577
ZKP člen 212, 212/3, 213č, 213č/1, 399, 399/1. ZIKS-1 člen 81, 81/6. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 55, 55/1, 55/2, 55/3.
izvrševanje pripora - premestitev v drug zavod - predlog za premestitev - razlogi za premestitev - prostorska zasedenost - vzdrževanje reda - oblika odločbe - sklep - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - pravni pouk - izvršljivost sklepa - če pritožba ne zadrži izvršitve
Vodja oddelka priporov v Novem mestu je pravilno predlagal premestitev obtoženca v skladu s 55. členom Pravilnika o izvrševanju pripora, ki v tretjem odstavku določa, da o predlogu izda pristojno sodišče pisni sklep, tretji odstavek 212. člena ZKP pa, da pristojno sodišče na tak predlog lahko premesti pripornika iz enega v drug zavod, pri čemer ne določa oblike odločbe, kar niti ni potrebno, saj citirani pravilnik kot obliko izrecno določa sklep, zoper katerega pa je v skladu s prvim odstavkom 399. člena ZKP dovoljena pritožba.
Čeprav morajo strokovni delavci zavoda priporniku pomagati pri reševanju družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi izvrševanja pripora, pa je vendarle njihova primarna skrb namenjena zagotavljanju varnosti, reda in discipline, kar je lahko ogroženo zaradi prezasedenosti zavoda, pristojen za odločanje o teh okoliščinah pa je v skladu z drugim odstavkom 55. člena citiranega pravilnika upravnik zavoda, oziroma vodja oddelka, ki je tudi podal predlog za premestitev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi smelo sodišče obtoženca premestiti šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, pritožbeno sodišče pripominja, da prvi odstavek 213.č člena ZKP izrecno napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z ZKP in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni drugače določeno, med drugim tudi o vzdrževanju reda. Ker ZKP in citirani pravilnik nimata posebne določbe o izvršljivosti sklepa o premestitvi, se zato uporablja šesti odstavek 81. člena ZIKS-1, iz katerega pa je razvidno, da je zoper odločbo o premestitvi dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.
ZPP člen 182, 182/2, 300, 444. ZPP-D člen 130, 130/5.
kumulacija zahtevkov - postopek v sporih majhne vrednosti - razdružitev postopka
V tožbi je tožeča stranka kumulirala dva zahtevka – zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti in odškodninski zahtevek v višini 1.139,21 €. Ker je odškodninski zahtevek nižji od 2.000- €, ga je od uveljavitve ZPP-D dalje treba obravnavati po pravilih postopka v sporu majhne vrednosti. Zahtevek za ugotovitev stvarne pravice se ne more obravnavati po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti. Od 1.10.2008 (od uveljavitve ZPP-D) dalje je torej za odločanje o ugotovitvenem zahtevku in o odškodninskem zahtevku predpisana različna vrsta postopka. Ker kumulacija zahtevkov, za obravnavanje katerih je predpisana različna vrsta postopka, ni dopustna, je potrebno zahtevka razdružiti in pri obravnavi vsakega od njiju uporabiti različno vrsto postopka.
ZZK-1 člen 5, 6, 10, 122, 122/2, 133, 148, 148/1, 147, 148/1-4, 189. SPZ člen 5, 10, 11.
temeljna načela zemljiške knjige – začetek učinkovanja vpisov – publicitetni učinki vpisov – načelo vrstnega reda – zemljiškoknjižni postopek – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa – ovira za vpis – ovira za odločanje o vpisu – vrstni red vpisov – vrstni red opravljanja vpisov – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060010
ZD člen 32. ZZZDR člen 124. ZPP člen 12, 285.
obseg zapuščine – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – skrb za roditelja - načelo pomoči prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
S skrbjo za očeta je pritožnik izpolnjeval zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja, ki je materialnopravno ni mogoče opredeliti kot institut izločitve v korist potomcev po 32. členu ZD, saj se lastninska pravica s prirastjo lahko pridobi le vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
Pomoč sodišča v okviru njegove razjasnjevalne dolžnosti (kot tudi v okviru materialno procesnega vodstva) ne sme iti tako daleč, da bi sodnik stranki pomagal uveljavljati določen institut materialnega prava, saj mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in vse stranke postopka obravnati enakopravno.
ZVO člen 26, 26/1, 26/1-5. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-5.
krivdna odškodninska odgovornost - čiščenje javne površine – status nepremičnine – občinske gospodarske javne službe
Če je pot, na kateri je tožnica padla, javna površina, sodi urejanje in čiščenje te poti skladno s 5. točko 1. odstavka 149. člena sedaj in v času škodnega dogodka veljavnega ZVO-1 med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih je dolžna občina zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
zamudna sodba - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav le v delu o trajanju odpovednega roka, neposredno pri sodišču v 30 dneh od vročitve odpovedi. Takšna tožba ni preuranjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, saj je tožnik iz kraja svojega bivanja v Bosno in Hercegovino v času bolniške odsotnosti odpotoval na podlagi nasveta njegovega osebnega zdravnika.
Pritožnik ima prav, da je ogroženost oškodovanca prepovedana posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in kot taka njen zakonski znak, vendar nima prav, da je v dejanju kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ta zakonski znak izostal. Pritožnik je spregledal, da predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe celoto, zato bi bilo njegovo stališče pravilno le tedaj, ko ta znak kaznivega dejanja ne bi bil naveden niti v abstraktnem in niti v konkretnem delu izreka ali ko bi v abstraktnem delu bil ta znak premalo določen oz. določljiv.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
ZPP člen 195, 196, 318. ZVEtL člen 7, 33, 33/1. SZ-1 člen 190, 190/2.
delna zamudna sodba – sosporniki – sklepčnost
Odgovor na tožbo, ki sta ga podala druga dva toženca, ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe zoper prvega toženca, ker glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, toženci niso nujni in enotni sosporniki.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
sklep o popravi – kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje – sestava sodišča – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – zapisnik o posvetovanju in glasovanju – odmera kazni – olajševalne okoliščine – obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje bo zato, ker uvod drugopisa sodbe ni skladen z zapisnikom o tajnem posvetovanju o glasovanju, torej ker se glede sestave senata ne ujema z izvirnikom sodbe, njen drugopis po uradni dolžnosti popravilo tako, da bo skladno z določilom prvega odstavka 365. člena ZKP izdalo sklep o popravi, kjer bo to pomanjkljivost v uvodu drugopisa sodbe odpravilo z navedbo vseh članic senata. Uvod pa bo popravilo tudi v napačni navedbi, da je bila glavna obravnava v obravnavani zadevi javna, kot je pomotoma zapisano, saj ne odraža sicer pravilne odločitve sodišča, da javnost z glavne obravnave izključi.
posojilna pogodba – prenovitev pogodbenega razmerja – novacija - obveznost vrniti posojilo - pogodbene obresti – zapadlost denarne obveznosti – tek zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Pogodbene obresti so tiste, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Od zapadlosti dalje pa tečejo zamudne obresti kot civilna sankcija za zamudo.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
razveza zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vročanje na naslovu stalnega prebivališča – vročanje na naslovu dejanskega prebivališča – fikcija vročitve
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je svojo obveznost podati pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnila, tako da je tožnika v predhodno izdani disciplinski odločbi pisno opozorila, da bo v primeru ponavljanja kršitev v enaki ali podobni obliki, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.