lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3. ZDen člen 32, 64, 64/1, 88, 88/3.
ničnost pogodbe - res extra commercio - neveljavnost materialnopravne podlage - izbrisna tožba - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tudi nadaljnji posli, s katerimi se razpolaga s stvarjo, ki je izven pravnega prometa, so nični. Iz tega razloga tudi kasnejših pridobiteljev pred izbrisno tožbo ne varuje dobra vera.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – domneva vzročnosti – posebni primeri odgovornosti – odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
Ne glede na to, ali gre za športno prireditev, kot je štelo sodišče prve stopnje, ali za športno manifestacijo, kot trdijo pritožniki, za uporabo določbe 156. člena OZ ni podlage. Izhajajoč iz smisla pravila 156. člena OZ, je oškodovanec upravičen do povračila za škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem ali v njeno podporo, in ne proti oškodovancem osebno. V obravnavanem primeru pa je bilo po trditveni podlagi tožbe (šlo je za napad s strani huliganov, ker so tožniki hrvaški državljani), škodno dejanje uperjeno proti tožnikom.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.
Z neodplačnim prenosom se je premoženje dolžnika zmanjšalo, saj zanj ni prejel nobenega nadomestila. Ker zaradi tega dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, je s tem oškodovanje v smislu 2. odstavka 255. člena OZ izkazano. Ali bo upnik zaradi hipoteke, ki sedaj obstaja na sporni nepremičnini, tudi dejansko poplačan, ni pravno relevantno za ugotovitev škode v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
spor majhne vrednosti - preklic naroka – prošnja za preklic naroka – neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti – pravica do izjave
Pritožnik se zaradi bolezni, ki je bila z zdravniškim potrdilom izkazana šele po izvedbi naroka, v sporu mahne vrednosti ni udeležil naroka, katerega izvedbo je zahteval; ne navaja, da so zanj nastale neugodne posledice in za katero procesno opravilo je bil prikrajšan. Edino procesno opravilo, ki je bilo na naroku izvedeno, je bilo branje listinskih dokazov. Sodišče izostanka z naroka ni sankcioniralo. Pravica do izjavljanja pritožniku v teh okoliščinah ni bila kršena.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.
vabilo na narok – zaslišanje zakonitega zastopnika – nepristop zastopnika na narok - komunikacija s pooblaščencem – mandatno razmerje
Ker je mandatno razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem zaupne narave, je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s stranko oziroma, da bo stranko lahko obvestil o razpisanem naroku, na katerem bo zaslišana. Dolžnost stranke je, da poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena z vabilom na zaslišanje, sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti. Dolžnost pooblaščenca pa je, da stranko opozori na pravice in dolžnosti, ki jih strankam v postopku nalaga zakon.
Zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, prav tako pa se stranka tudi ne more priseliti k izpovedbi. Sodišče pa presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke iz poravnalnega naroka – razveljavitev zakona z ustavno odločbo – retroaktivna veljavnost razveljavitve zakonskega določila
Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - dedna izjava - obnovitveni razlogi - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, lahko po tem, ko je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi. Dedna izjava (bodisi sprejem bodisi odpoved dednemu deležu) mora biti jasna, nedvoumna ter podana v predpisani obliki. Navedbe začasnega zastopnika na zapuščinski obravnavi, da nima nobenega interesa v zapuščinskem postopku, ker se dedinja ni javila, pa ne morejo pomeniti odpovedi dedovanju.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. OZ člen 343.
seznam izvršilnih naslovov – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – zastaranje davčnih obveznosti – poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti od obligacijskih terjatev (kjer gre za civilnopravna razmerja oziroma za razmerja, pri katerih so udeleženci v položaju prirejenosti in ne podrejenosti in nadrejenosti), da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice.
Smiselna uporaba določb OZ glede poplačila zastarane terjatve iz zastavljene stvari ni mogoča.
Vnaprejšnja dokazna ocena načeloma ni dovoljena (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker pritožnica do seznanitve z izpodbijano odločitvijo ni mogla vedeti, ali bo sodišče prve stopnje zagrešilo opisano kršitev določb pravdnega postopka, ji ni mogoče očitati njenega prepoznega uveljavljanja v pritožbi (286b. čl. ZPP).
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 235, 235/4, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – voznik začetnik – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V tem postopku ne gre za ponovno ugotavljanje odgovornosti storilca in tudi ne za izdajo novih odločb o prekršku, temveč le za preizkus pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je storilec oba prekrška, za katera so mu bile s sodbama sodišča izrečene kazenske točke, storil z motornim vozilom kategorije C, s katero opravlja vožnjo kot osnovni poklic, določbe 5. odstavka 235. člena ZVCP-1 ni mogoče uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060524
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619.
pravila o dokaznem bremenu – materialno pravo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – spor majhne vrednosti
Kljub temu, da gre za spor majhne vrednosti, nepravilno uporabljeno materialno pravo (pravila o dokaznem bremenu) terja razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je v posledici tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse – zamuda naroka – zamuda roka
Procesna predpostavka za uveljavljanje instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 1. odst. 116. člena ZPP je, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in posledično izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje. S tem ko se je tožeča stranka v predlogu sklicevala na nepravilnosti pri vročitvi pošiljke tožeči stranki, je sama po sebi zatrjevala okoliščine, ki izključujejo navedene procesne predpostavke za vložitev tovrstnega predloga.