OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
zavarovalna pogodba – dodatno nezgodno zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – plačevanje premije – zavarovalno kritje - začetek teka zavarovanja – dan, označen na polici – domnevno molčeče poznavanje splošnih pogojev - skrbnost
Če bi tožnik premijo plačal ob sklenitvi pogodbe, bi začelo zavarovalno kritje teči naslednji dan. Ker pa je bil dogovor med strankama, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči zavarovanje na podlagi 2. odstavka 937. člena OZ na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
ZOR, členi 17, 103, 141, 141/1. ZPP člen 286, 286/4, 286/5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije.
Meddržavni sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije, ne predstavlja pravne podlage za presojo, ali so v posojilni pogodbi dogovorjene obresti nične, ker za 50 % presegajo obresti, dogovorjene v sporazumu.
Za presojo neveljavnosti pogodbe zaradi zatrjevanega oderuštva morata biti kumulativno izkazana subjektivni in objektivni element.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - kršitev osebnostne pravice - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
V primeru ugotovljene kršitve pravice do sojenja v razumnem roku Evropsko sodišče za človekove pravice pravičnega zadoščenja ne prisodi na podlagi 6. člena EKČP, ampak 41. čl. EKČP, po katerem je odločanje pridržano ESČP. Neposredna uporaba te določbe pred slovenskimi sodišči ni možna.
Kršitev temeljnih človekovih pravic sicer lahko predstavlja protipravno ravnanje državnih organov v smislu 26. čl. Ustave, vendar morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjena tudi temeljna predpostavka odškodninske obveznosti – nastanek pravno priznane škode. Nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnica, ni mogoče uvrstiti med nobeno od oblik nepremoženjske škode navedene v 179. do 182. čl. OZ
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato tožeča stranka zahtevka ne more utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
Zahteva po substanciranju navedb tožnika je povezana z dolžnostjo tožnika obvestiti toženca o vsebini spornega razmerja, ki je predmet sodnega odločanja, saj je le na takšen način mogoče od toženca zahtevati, da substancira svoje ugovore.
Tožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da ima zadolžnica pomembno dokazno vrednost. Res je tudi, da se breme dokazovanja prevali na nasprotno stranko, vendar mora tožnik pred tem dokazati temelj obveznosti, saj je zadolžnica le dokazna listina in nič več kot to.
motenje posesti – prekoračitev zahtevka – posest na stanovanju – posest uporabe električne energije – posestno varstvo uporabe električne energije – električna energija – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Tožnica sicer res izrecno ni zahtevala varstva posesti stanovanja, ampak varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju, s čimer pa je zahtevala nemoteno uporabo stanovanja, v katerem je na voljo električna energija. Njeno zatrjevanje posesti uporabe električne energije v stanovanju je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na stanovanju.
roki – vloge, vezane na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – nevednost stranke – očitna pomota stranke
Vloge, ki so vezane na rok, morajo biti pravočasno izročene pristojnemu sodišču.
Zakon računa tudi s primeri, da stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so posledica nevednosti, očitne pomote ali pa tudi malomarnosti. Le kadar so posledica nevednosti ali očitne pomote, je mogoče v skladu z določbo 8. odstavka 112. člena ZPP vlogo šteti za pravočasno. Stranka, ki se sklicuje na določbo 8. odstavka 112. člena ZPP, mora zato pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, saj je tožnik iz kraja svojega bivanja v Bosno in Hercegovino v času bolniške odsotnosti odpotoval na podlagi nasveta njegovega osebnega zdravnika.
pravica do samopomoči – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – pravica do sodnega varstva
Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. Po prvem odstavku 83. člena SPZ ima lastnik nepremičnine sicer res pravico sam odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Gre za posebno obliko samopomoči (pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine) in pravico, da si v takšnem primeru veje prilasti. Pridobitev pravice do samopomoči in pravice do prilastitve vej pa tožniku ne more odvzeti pravice do sodnega varstva z zahtevkom, da veje odstrani lastnik nepremičnine, na kateri drevo stoji. Zahtevek lahko, glede na okoliščine primera, temelji tako na določilu prvega odstavka 83. člena SPZ, kakor tudi na določilih, ki urejajo nedovoljene imisije (12. in 75. člen SPZ). Drugačna razlaga bi pomenila kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060537
ZOR člen 507, 645, 645/2. OZ člen 487, 663, 663/2.
gradbena pogodba – uveljavljanje garancije – rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - pravočasnost uveljavljanja zahtevka iz naslova garancije – prekluzivni rok – jamčevalni in garancijski zahtevki
Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
poslovna sposobnost pogodbenika – ničnost pogodbe – izbrisna tožba
V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Materialno dokazno breme tožeče stranke je ves čas postopka na tožeči stranki, za razliko od procesnega dokaznega bremena, ki se med postopkom spreminja. Prav zgoraj opisan uspeh dokazovanja tožeče stranke je na toženca prevalil dokazno breme (procesno), da dokaže svojo trditev, da v kritičnem trenutku, ni bil voznik vozila.