zamudna sodba - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav le v delu o trajanju odpovednega roka, neposredno pri sodišču v 30 dneh od vročitve odpovedi. Takšna tožba ni preuranjena.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo – največja korist otroka – izvedba dokaza z izvedencem – postavitev novega izvedenca – razlog za postavitev novega izvedenca
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in ugotovitvami izvedenca po skrbno in popolno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja z novim izvedencem.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059518
OZ člen 34, 39, 39/1. ZD člen 60, 60/3, 63. ZPP člen 351, 351/1.
lastnoročna oporoka – predmet oporoke – ničnost oporoke – ponovljen postopek – splošna pravnoposlovna ureditev
Če ZD ne predpisuje specialne ureditve, se tudi za oporoko, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila OZ. Splošna pravnoposlovna ureditev velja zlasti za pogoje možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnimi podlagi oporočnega razpolaganja.
„Nov postopek“ ne pomeni, da je potrebno ponovno razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, da imajo stranke možnost ponovnega navajanja novih dejstev in dokazov ali celo, da morajo ponovno vložiti vse pisne vloge.
posojilna pogodba – prenovitev pogodbenega razmerja – novacija - obveznost vrniti posojilo - pogodbene obresti – zapadlost denarne obveznosti – tek zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Pogodbene obresti so tiste, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Od zapadlosti dalje pa tečejo zamudne obresti kot civilna sankcija za zamudo.
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016577
ZKP člen 212, 212/3, 213č, 213č/1, 399, 399/1. ZIKS-1 člen 81, 81/6. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 55, 55/1, 55/2, 55/3.
izvrševanje pripora - premestitev v drug zavod - predlog za premestitev - razlogi za premestitev - prostorska zasedenost - vzdrževanje reda - oblika odločbe - sklep - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - pravni pouk - izvršljivost sklepa - če pritožba ne zadrži izvršitve
Vodja oddelka priporov v Novem mestu je pravilno predlagal premestitev obtoženca v skladu s 55. členom Pravilnika o izvrševanju pripora, ki v tretjem odstavku določa, da o predlogu izda pristojno sodišče pisni sklep, tretji odstavek 212. člena ZKP pa, da pristojno sodišče na tak predlog lahko premesti pripornika iz enega v drug zavod, pri čemer ne določa oblike odločbe, kar niti ni potrebno, saj citirani pravilnik kot obliko izrecno določa sklep, zoper katerega pa je v skladu s prvim odstavkom 399. člena ZKP dovoljena pritožba.
Čeprav morajo strokovni delavci zavoda priporniku pomagati pri reševanju družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi izvrševanja pripora, pa je vendarle njihova primarna skrb namenjena zagotavljanju varnosti, reda in discipline, kar je lahko ogroženo zaradi prezasedenosti zavoda, pristojen za odločanje o teh okoliščinah pa je v skladu z drugim odstavkom 55. člena citiranega pravilnika upravnik zavoda, oziroma vodja oddelka, ki je tudi podal predlog za premestitev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi smelo sodišče obtoženca premestiti šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, pritožbeno sodišče pripominja, da prvi odstavek 213.č člena ZKP izrecno napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z ZKP in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni drugače določeno, med drugim tudi o vzdrževanju reda. Ker ZKP in citirani pravilnik nimata posebne določbe o izvršljivosti sklepa o premestitvi, se zato uporablja šesti odstavek 81. člena ZIKS-1, iz katerega pa je razvidno, da je zoper odločbo o premestitvi dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
ZVO člen 26, 26/1, 26/1-5. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-5.
krivdna odškodninska odgovornost - čiščenje javne površine – status nepremičnine – občinske gospodarske javne službe
Če je pot, na kateri je tožnica padla, javna površina, sodi urejanje in čiščenje te poti skladno s 5. točko 1. odstavka 149. člena sedaj in v času škodnega dogodka veljavnega ZVO-1 med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih je dolžna občina zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
poslovna sposobnost pogodbenika – ničnost pogodbe – izbrisna tožba
V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je svojo obveznost podati pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnila, tako da je tožnika v predhodno izdani disciplinski odločbi pisno opozorila, da bo v primeru ponavljanja kršitev v enaki ali podobni obliki, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Zahteva po substanciranju navedb tožnika je povezana z dolžnostjo tožnika obvestiti toženca o vsebini spornega razmerja, ki je predmet sodnega odločanja, saj je le na takšen način mogoče od toženca zahtevati, da substancira svoje ugovore.
Tožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da ima zadolžnica pomembno dokazno vrednost. Res je tudi, da se breme dokazovanja prevali na nasprotno stranko, vendar mora tožnik pred tem dokazati temelj obveznosti, saj je zadolžnica le dokazna listina in nič več kot to.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - kršitev osebnostne pravice - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
V primeru ugotovljene kršitve pravice do sojenja v razumnem roku Evropsko sodišče za človekove pravice pravičnega zadoščenja ne prisodi na podlagi 6. člena EKČP, ampak 41. čl. EKČP, po katerem je odločanje pridržano ESČP. Neposredna uporaba te določbe pred slovenskimi sodišči ni možna.
Kršitev temeljnih človekovih pravic sicer lahko predstavlja protipravno ravnanje državnih organov v smislu 26. čl. Ustave, vendar morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjena tudi temeljna predpostavka odškodninske obveznosti – nastanek pravno priznane škode. Nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnica, ni mogoče uvrstiti med nobeno od oblik nepremoženjske škode navedene v 179. do 182. čl. OZ
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato tožeča stranka zahtevka ne more utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
pridobitev stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti – dovoljenje za uporabo – neprava služnost – osebna služnost
Stvarna služnost se pridobi (nastane) s priposestvovanjem z dejanskim izvrševanjem služnosti , ne pa s kakršno koli uporabo. Služnosti tudi ni mogoče priposestvovati, če lastnik gospodujoče stvari zlorablja zaupanje lastnika ali posestnika služne stvari, če služnost izvršuje s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.
Četudi bi šlo za služnost pri pravnih prednikih tožnika, je šlo za nepravo (osebno) služnost, ki je ni mogoče priposestvovati.
pravica do samopomoči – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – pravica do sodnega varstva
Takšna odločitev je materialnopravno zmotna. Po prvem odstavku 83. člena SPZ ima lastnik nepremičnine sicer res pravico sam odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Gre za posebno obliko samopomoči (pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine) in pravico, da si v takšnem primeru veje prilasti. Pridobitev pravice do samopomoči in pravice do prilastitve vej pa tožniku ne more odvzeti pravice do sodnega varstva z zahtevkom, da veje odstrani lastnik nepremičnine, na kateri drevo stoji. Zahtevek lahko, glede na okoliščine primera, temelji tako na določilu prvega odstavka 83. člena SPZ, kakor tudi na določilih, ki urejajo nedovoljene imisije (12. in 75. člen SPZ). Drugačna razlaga bi pomenila kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
razveza zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vročanje na naslovu stalnega prebivališča – vročanje na naslovu dejanskega prebivališča – fikcija vročitve
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.
ZPP člen 195, 196, 318. ZVEtL člen 7, 33, 33/1. SZ-1 člen 190, 190/2.
delna zamudna sodba – sosporniki – sklepčnost
Odgovor na tožbo, ki sta ga podala druga dva toženca, ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe zoper prvega toženca, ker glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, toženci niso nujni in enotni sosporniki.
ZOR, členi 17, 103, 141, 141/1. ZPP člen 286, 286/4, 286/5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije.
Meddržavni sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije, ne predstavlja pravne podlage za presojo, ali so v posojilni pogodbi dogovorjene obresti nične, ker za 50 % presegajo obresti, dogovorjene v sporazumu.
Za presojo neveljavnosti pogodbe zaradi zatrjevanega oderuštva morata biti kumulativno izkazana subjektivni in objektivni element.
izpodbijanje očetovstva – aktivna legitimacija mladoletnika za izpodbijanje očetovstva – korist otroka – vloga posebnega zastopnika
Otrok ima pravico izpodbijati očetovstvo tudi pred polnoletnostjo. Vendar lahko procesno nesposoben mladoletnik to stori le po posebnem zastopniku. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je otrokova tipizirana in hipotetična volja res takšna, da sodno uveljavlja izpodbojno upravičenje. O tem mora z vidika varstva otrokove koristi sodišče odprto razpravljati s posebnim zastopnikom ob sodelovanju CSD.
Otrok lahko zgolj izpodbija očetovstvo, ne da bi hkrati zahteval ugotovitev očetovstva tretje osebe.