Zahteva po substanciranju navedb tožnika je povezana z dolžnostjo tožnika obvestiti toženca o vsebini spornega razmerja, ki je predmet sodnega odločanja, saj je le na takšen način mogoče od toženca zahtevati, da substancira svoje ugovore.
Tožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da ima zadolžnica pomembno dokazno vrednost. Res je tudi, da se breme dokazovanja prevali na nasprotno stranko, vendar mora tožnik pred tem dokazati temelj obveznosti, saj je zadolžnica le dokazna listina in nič več kot to.
ugovor tretjega - odgovor upnika - vročitev upnikovega odgovora tretjemu - začetek pravde
Zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovor tretjega E.S se pritožuje tretji D.K., ker mu sodišče ni vročilo ugovora (odgovora na ugovor) upnika, tako, da je tretjemu onemogočeno, da se seznani z vsebino in utemeljenostjo ugovora. Zoper sklep o izvršbi sta tretja E.S. in D.K. vložila ugovor. Iz upnikovega odgovora je razvidno, da je upnik ugovoru tretjega D.K. nasprotoval. Odločitev sodišča je pravilna in je tretji s pritožbeni navedbami o nevročitvi ugovora ne more izpodbiti. Iz določb ZIZ ne izhaja zahteva za vročitev upnikovega odgovora tretjemu.
Tretji (upoštevaje velikost njegovega solastninskega deleža) ne more začeti pravde po 66. členu ZIZ.
odgovornost izvajalca gradbenih del - delovišče na cestišču - profesionalna skrbnost - skrb za označbe na cesti - padec motorista - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda - zamudne obresti - višina odškodnine
Kršitev varnostnih predpisov o označevanju cestišča zaradi del na cesti, predstavlja kršitev stroge profesionalne skrbnosti, kar v konkurenci s tožnikovo neskrbnostjo ne more glede na okoliščine tega primera predstavljati nižje odgovornosti od 80%.
OZ člen 147, 147/1, 148, 148/1, 178, 179, 179/2, 186. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 2, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev osebnostne pravice – objava sodbe – sorazmerje z vsebino spora – interes javnosti - kumulacija odškodninskih sankcij – odgovornost društva – odgovornost fizične osebe kot člana organa društva – objava protestnega pisma v časopisu – paricijski rok
Delovanje fizične osebe v funkciji organa društva je delovanje društva kot pravne osebe, ker pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Volja pravne osebe (društva) se tako oblikuje v organih društva in iz tega razloga je proti tretjim deliktno odgovorna lahko le pravna oseba (društvo), ne pa fizična oseba.
Objava sodbe je ena izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode za primer kršitve osebnostne pravice. Za izrek objave sodbe je potreben oškodovalec in oškodovanec, kršitev osebnostne pravice oškodovalca ter škoda. Kršitev osebnostne pravice mora biti takšne narave, da predstavlja pravno priznano nepremoženjsko škodo. Zraven tega pa je pri izreku objave sodbe potrebno opraviti tudi presojo, da objava sodbe ne gre na škodo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (178. člen v zvezi z drugim odstavkom 179. člena OZ).
Pritožba ima v zvezi s samim tožbenim zahtevkom sicer prav, da glede na določbo 34. člena SPZ, le-ta ni oblikovan povsem ustrezno, vendar ga zgolj zaradi tega ni mogoče zavrniti. Tako je ugotovitveni del zahtevka v motenjskih pravdah, kjer je za varstvo motene posesti bistvo odrediti prepoved nadaljnjega motenja posesti oz. vrnitev odvzete posesti ter morebitne druge potrebne ukrepe, nepotreben in da sodi ugotovitev, da je bila posest motena, v obrazložitev odločbe. Ker pa obravnavani zahtevek v ugotovitvenem delu vsebuje opis motilnega dejanja oz. zapore, ki jo je postavila toženka, in se nanj navezuje zahtevek na odstranitev te zapore (dajatveni zahtevek), kateremu je sodišče ugodilo pod točko 2. sklepa, bi imela zavrnitev ugotovitvenega zahtevka za posledico neustreznost dajatvenega zahtevka, ki pa je sicer postavljen določno in je tudi izvršljiv.
ZPPSL člen 95, 171. ZZK-1 člen 31, 98, 146, 146/2, 199, 199/3.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - lastništvo na nepremičninah - zaznamba nepravnomočnosti sklepa - zaznamba začasne odredbe - listina, ki je podlaga za vpis
Kadar namreč stečajno sodišče ne razpolaga s podatki o lastništvu stečajnega dolžnika na nepremičninah, mora te podatke zbrati in mu jih posredovati prav zemljiškoknjižno sodišče. Če bi moralo zemljiškoknjižno sodišče izvesti še fazo predhodnega preizkusa, pa ga ni, ker je kar samo v sklep o dovolitvi zaznambe vpisalo identifikacijsko označbo nepremičnine dolžnika, tak sklep o vpisu ni nezakonit.
Ni naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožene stranke, da oblikuje konkretno obrambo zahtevku, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Na pomanjkljivo trditveno podlago je tekom postopka opozorila tožena stranka, zato bi tožeča morala računati s tem, da bo sodišče prve stopnje sprejelo njene argumente. V takšnem primeru ponovno posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril na pomanjkljivo trditveno podlago ni potrebno, saj razjasnjevalna obveznost sodišča ni neomejena, ampak je določena v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka.
Na tožeči stranki je bilo breme, da pojasni, kako je določila višino vtoževanih stroškov upravljanja in kakšen je ključ delitve za posamezne stroške, ker tega ni storila, pa ni mogoče pričakovati, da bi izvedenec in pri tožeči stranki zaposlena oseba lahko nadomestila takšen trditveni manjko. Dokazi se namreč izvajajo v izkaz postavljenih (konkretnih in določnih) trditev in ne namesto njih.