ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-5, 202a, 202a/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – hitri postopek
Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – seznanitev z oceno – zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni zakonita, ker tožena stranka tožnici predhodno ni vročila pisne obdolžitve oziroma negativne ocene z vabilom na zagovor. Tudi dejstvo, da z njenim delom ni bila zadovoljna (zlasti zaradi zamujanja na delo in zaradi njene nezanesljivosti) ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved – prekvalifikacija odpovedi
Sodišče presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani delodajalca, zakonita ali ne. V tem okviru ugotavlja, ali je delodajalec dokazal v odpovedi zatrjevani razlog za odpoved, vezano pa je tako na vsebinske razloge kot na pravno kvalifikacijo delodajalca. V kolikor je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz razloga po 5. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ne more ugotoviti, da – ker ta razlog ni podan – je utemeljena kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
izvedensko mnenje - javna listina - invalidska komisija - pravice na podlagi invalidnosti
Izvedensko mnenje invalidske komisije je javna listina, za katero se šteje, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa, s tem, da je dovoljeno dokazovati, da so v taki listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. Tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena oziroma da je javna listina nepravilno sestavljena.
ZPP člen 70, 72, 72/3, 72/6. ZDSS-1 člen 17, 17/2.
izločitev sodišča
Ker stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča kot celote, je zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pomeni izločitev vseh sodnikov, očitno nedovoljena in se zavrže. Glede na določbo 6. odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata, o zahtevi, podani skupaj s pritožbo, odloča senat Višjega delovnega in socialnega sodišča.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 14, 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejanje majhnega pomena
Določb o kazenskopravnem institutu dejanja majhnega pomena ni mogoče neposredno upoštevati pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ob izredni odpovedi se namreč ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanja, ampak ali je kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja tako, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Ob ugotovitvi take kršitve se z upoštevanjem vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank presoja še, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka. V kolikor to ni mogoče, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
motenje posesti – posest – dejanska oblast nad stvarjo – kriteriji za posest
Vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku.
ZGD-1 člen 136, 136/1, 233a, 233a/1, 307. ZNVP člen 26, 31, 34.
statutarna omejitev prenosljivosti delnic - določitev razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic v statutu - učinkovanje statutarne omejitve prenosljivosti delnic le pod pogoji ZNVP - novela ZGD-F - uskladitev statusa družbe z ZGD
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – posebno varstvo pred odpovedjo – delavci starši
Ker tožena stranka ni dokazala, da je pridobila soglasje inšpektorja za delo, ampak je tožnici, ki je bila na dopustu za varstvo in nego otroka, podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi uvedbe stečajnega postopka, je izpodbijana odpoved nezakonita.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
: ZPIZ-1 člen 68, 68/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1, 22/2.
invalidska pokojnina - hrvaški državljan - minimalna pokojninska doba
V primeru, ko je I. kategorija invalidnosti nastala zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, mora zavarovanec za priznanje pravice do invalidske pokojnine izpolniti tudi pogoj gostote delovnih let. Ko gre za hrvaškega državljana, ki kljub upoštevanju slovenske in hrvaške pokojninske dobe tega pogoja ne izpolnjuje, je mogoče upoštevati tudi dobo, dopolnjeno v tretji državi, pod pogojem, da imata tako Slovenija kot Hrvaška s to državo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ničnost
Upoštevaje, da je poskusno delo namenjeno preizkusu dela na novo zaposlenih delavcev, je ravnanje tožene stranke, ki je s tožnikom podpisala štiri pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za isto vrsto in stopnjo izobrazbe in v treh izmed njih (vključno z zadnjo, ki je bila odpovedana) določila poskusno delo v trajanju treh mesecev, nezakonito. Ker je pogodbeno določilo o poskusnem delu nično, je nezakonita tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela podala tožniku.
ZZK-1 člen 40, 243, 243/1. ZPPLPS člen 4, 4-13, 5, 5/4. SZ-1 člen 18. ZEN člen 86, 87, 95.
izbrisna tožba – podatek o površini stanovanja – temeljna evidenca – kataster stavb – skupni del večstanovanjske zgradbe
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zdravniški pregled
Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, čeprav je ta razlog obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi eno leto pred odpovedjo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prekoračitve šestmesečnega objektivnega roka za podajo odpovedi nezakonita. Rok za podajo odpovedi namreč ni začel ponovno teči v vmesnem času, ko je tožena stranka tožnika neuspešno pozivala z vabili na zdravniški pregled.
Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretnem zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni bruto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki ne navaja neto zneska regresa za letni dopust, ni neizvršljiv.
pokojnina – nova odmera – naknadno izplačana plača
Na novo odmerjena pokojnina na podlagi plač, izplačanih in priznanih s sodbo v delovnem sporu, zavarovancu pripada prvi dan naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne pa že od dneva upokojitve dalje.