Pod "druge okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena ZPPje mogoče šteti tako to, da tožeča stranka ni umaknila dela zahtevka, kot tudi to, da ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059239
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59, 59/2. OZ člen 191. ZPP člen 286b.
skupno premoženje – izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za izstavitev listine za vpis v register motornih vozil – nesklepčna tožba – sredstva na bančnem računu
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v primeru skupnega premoženja zakoncev ni samo nepotreben (vpis v ZK se bo namreč opravil na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine), temveč tudi brez zakonske podlage (premoženje se pridobi po samem zakonu in izvirno).
Skupno premoženje zakoncev so tudi plodovi že ustvarjenega skupnega premoženja, kot so prihranki pravdnih strank na njunih bančnih računih. Ti se delijo po njihovem stanju oziroma višini na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je predmet delitve premoženje zakoncev kot celota in ne vsak posamezen dohodek oziroma priliv na bančnem računu.
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da A.M. ni mogel preprečiti prometne nesreče, saj je toženka, ki je vozila po desnem voznem pasu, v križišču sekala smer vožnje vozniku A.M., ki je vozil po sredinskem voznem pasu s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene in primerna glede na prometne razmere. Iz navedenega razloga neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit ni v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Toženki ni uspelo dokazati, da ugotovljena vinjenost ni v vzročni zvezi z nastalo nesrečo.
povečanje solastninskega deleža – skupna gradnja – gradnja na tujem svetu – začasna odredba – verjetnost terjatve
Za spremembo solastnega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih za pridobitev lastninske pravice predvideva ZTLR (21. člen). Pravni temelj bi sicer lahko predstavljala skupna gradnja, ki pa je tožnik očitno, glede na trditveno podlago in postavljeni (ugotovitveni) zahtevek, ne uveljavlja.
Do spremembe solastniškega deleža bi lahko prišlo tudi z gradnjo na tuji stvari (24. člen do 26. člen ZTLR). Po SPZ (48. člen SPZ) se sicer z gradnjo na tuji stvari ne pridobi več lastninska pravica, vendar pa bi bila pravica pridobljena na tej podlagi veljavna (1. odstavek 266. člena SPZ), če bi se pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059583
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148. ZOR člen 154, 154/1, 172. ZPP člen 4, 5, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa – napake v postopku – neresnična prijava – vzročna zveza – uporaba zapiskov pri izpovedi stranke – prepoved uporabe zapiskov pri zaslišanju stranke
Od več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. Prijava urbanistični inšpekciji (ne glede na to, ali je ta resnična ali ne) pa ne pripelje do izdaje nepravilne ali nezakonite odločbe, saj je izdaja pravilne odločbe naloga organa, ki postopek vodi.
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene od nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena. Za odškodninsko odgovornost bi šlo tako le v primeru, če bi ravnanje upravnih organov oz. njihovih delavcev kazalo na njihovo namero, da se izigrajo neke sicer z zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti
Hrup je na območju kjer tožnik živi, presegel običajne meje in gre za takšen obseg motenj, ki jih štejemo za škodo, ki je tožnik ni bil dolžan tolerirati.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za pravilno odločitev o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dopustnost takega zdravljenja.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je vsebina 328. člena ZPP omejena na popravo pisnih napak v imenih in številkah in drugih očitnih pisnih in računskih pomot ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Na podlagi navedene določbe je mogoče izdati popravni sklep tudi v primeru, ko iz obrazložitve oziroma razlogov sodbe nesporno izhaja, da je sodišče odločalo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki je izpadel iz izreka sodbe, saj gre tedaj za očitno pomanjkljivost sodbe.
Pravice kupca v zvezi stvarnimi napakami predmeta kupoprodajne pogodbe (stanovanja) tako pravica na znižanje kupnine kakor tudi pravica do povrnitve škode so vezane na pravočasno grajanje napak.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog – pomanjkljiv pravni pouk v sporu majhne vrednosti
Z uveljavitvijo novele ZPP-D bi moralo sodišče po 1. oktobru 2008 postopek voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, vendar tega ni storilo. Četudi je pravni pouk delno pomanjkljiv in ne navaja, da sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa ta okoliščina ne more spremeniti določila 458. člena ZPP, ki navaja razloge, iz katerih se sme izpodbijati sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti. Pomanjkljiv pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki ni dopusten.
Pri določitvi dodatka za stalnost je treba upoštevati tudi leta, ko je tožnik opravljal službo v JLA, ne le let, ki jih je opravil pri TO.
Tožniku je bila v izreku odločb sicer pravilno priznana pravica do dodatka za stalnost, vendar mu je bila višina dodatka nato napačno obračunana, ker tožena stranka ni pravilno upoštevala let, ko je tožnik služboval na vojaški dolžnosti v JLA. Spor, v katerem tožnik uveljavlja višji dodatek za stalnost, je spor o višini denarne terjatve, za katerega je dopustno neposredno sodno varstvo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.
Predpogodba je pogodba kot vsaka druga, le da izpolnitev obveznosti iz te ne prestavlja izvršitve kakšne dajatve ali storitve, temveč je obveznost pogodbenih strank v tem, da sklenejo glavno pogodbo. Četudi je bila ob sklenjeni predpogodbi dogovorjena ter hkrati izvršena že delna izpolnitev na račun obveznosti iz glavne pogodbe, je v primeru, ko predpogodba za pogodbene stranke ni več zavezujoča, potrebno vrniti prejeto korist, saj je odpadla pravna podlaga.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
napotitev na pravdo - interes strank za ureditev razmerja
Sicer drži pritožbena navedba, da sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, a sodišče tako ravna praviloma. Na pravdo lahko napoti tudi drugega udeleženca. Pri tem upošteva interes strank za ureditev pravnega razmerja.