Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe gre za presojo nižjega dokaznega standarda in verjetnosti obstoja tožbenega zahtevka, ko je torej pomembno le to, ali več dejstev govori za resničnost pravno odločilnih tožbenih trditev kot za njihovo neresničnost.
V postopku zavarovanja terjatev sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Celovit dokazni postopek je tako prihranjen za meritorno odločitev o tožbenih zahtevkih.
Ko gre za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, je treba zagotoviti uravnoteženo obravnavanje dokaznih predlogov ene in druge strani v sporu, prvenstveno pa izvesti eventualno predlagano zaslišanje obeh pravdnih strank.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti
Hrup je na območju kjer tožnik živi, presegel običajne meje in gre za takšen obseg motenj, ki jih štejemo za škodo, ki je tožnik ni bil dolžan tolerirati.
Pri določitvi dodatka za stalnost je treba upoštevati tudi leta, ko je tožnik opravljal službo v JLA, ne le let, ki jih je opravil pri TO.
Tožniku je bila v izreku odločb sicer pravilno priznana pravica do dodatka za stalnost, vendar mu je bila višina dodatka nato napačno obračunana, ker tožena stranka ni pravilno upoštevala let, ko je tožnik služboval na vojaški dolžnosti v JLA. Spor, v katerem tožnik uveljavlja višji dodatek za stalnost, je spor o višini denarne terjatve, za katerega je dopustno neposredno sodno varstvo.
pomotni vpisi – odprava pomote – soglasje prizadetih oseb
Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059583
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148. ZOR člen 154, 154/1, 172. ZPP člen 4, 5, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa – napake v postopku – neresnična prijava – vzročna zveza – uporaba zapiskov pri izpovedi stranke – prepoved uporabe zapiskov pri zaslišanju stranke
Od več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. Prijava urbanistični inšpekciji (ne glede na to, ali je ta resnična ali ne) pa ne pripelje do izdaje nepravilne ali nezakonite odločbe, saj je izdaja pravilne odločbe naloga organa, ki postopek vodi.
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene od nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena. Za odškodninsko odgovornost bi šlo tako le v primeru, če bi ravnanje upravnih organov oz. njihovih delavcev kazalo na njihovo namero, da se izigrajo neke sicer z zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da A.M. ni mogel preprečiti prometne nesreče, saj je toženka, ki je vozila po desnem voznem pasu, v križišču sekala smer vožnje vozniku A.M., ki je vozil po sredinskem voznem pasu s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene in primerna glede na prometne razmere. Iz navedenega razloga neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit ni v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Toženki ni uspelo dokazati, da ugotovljena vinjenost ni v vzročni zvezi z nastalo nesrečo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059567
OZ člen 186, 186/2, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ člen 221/2.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odgovornost več oseb za škodo - udeležba pri kaznivem dejanju - prikrivanje - solidarna odgovornost - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Pravila, ki urejajo odgovornost več oseb za škodo, oškodovancu breme dokazovanja olajšajo. V teh primerih oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posameznega udeleženca in nastalo škodo, dovolj je, da izkaže položaj, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059607
ZPP člen 2, 184. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/2. ZTLR člen 21, 22, 24-26. SPZ člen 48.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – zunajzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti – dogovor o skupnem nakupu in vlaganjih – stvarnopravni učinki – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek za izstavitev listine – podredni tožbeni zahtevek – obligacijski zahtevek – vlaganja – neupravičena obogatitev – zavarovalnina – predčasna prekinitev pogodbe
Podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je lahko izvirni (originarni) način pridobitve lastninske pravice ali pravnoposlovni način pridobitve. Pri preizkusu izpodbijane sodbe je treba izhajati iz trditvene podlage tožbe in tožbenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP).
Predpogodba je pogodba kot vsaka druga, le da izpolnitev obveznosti iz te ne prestavlja izvršitve kakšne dajatve ali storitve, temveč je obveznost pogodbenih strank v tem, da sklenejo glavno pogodbo. Četudi je bila ob sklenjeni predpogodbi dogovorjena ter hkrati izvršena že delna izpolnitev na račun obveznosti iz glavne pogodbe, je v primeru, ko predpogodba za pogodbene stranke ni več zavezujoča, potrebno vrniti prejeto korist, saj je odpadla pravna podlaga.
Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora
Dedni dogovor predstavlja sporazum med dediči (o delitvi in načinu delitve dediščine) in ne odločitev sodišča, zato ga v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
B. Š. je kršil 36. člen ZVCP, ko se je pred križiščem razvrstil na prometni pas za zavijanje v levo, čeprav je nameraval zavijati v desno (takšnega manevra ne bi smel izvajati – pri tem je brez vsakega pomena okoliščina, da s tovornjakom s prometnega pasu za smer naravnost ni mogoče zaviti v desno in do Š. Hiše). Tudi v primeru, če je imel tovornjak vključen desni smernik, je toženec lahko pričakoval najmanj to, da ga bo B. Š., če bo že kršil 41. člen ZVCP, vsaj pustil mimo, kar bi bil B. Š. dolžan storiti tudi v primeru, da ne bi šlo za vožnjo v križišču.
Opustitev vročitve dopolnitve izvedeniškega mnenja lahko predstavlja kršitev določila 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa mora pritožnica takšno kršitev izkazati. Stranka, ki zatrjuje, da dela dopolnitve izvedeniškega mnenja ni prejela, kar pa je v nasprotju s podatki iz povratnice, predloženega dopisa sodišča in odredbe sodišča, za svoje trditve pa v pritožbi ne predlaga nobenih dokazov, očitane opustitve vročitve ni izkazala.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 440. ZSReg člen 15, 43, 43/1.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa – vročitev na poslovnem naslovu – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po 1. odst. 43. čl. ZSReg, torej na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, velja po 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Gre za neizpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
ZZK-1 člen 5, 86, 122, 133, 147. ZIZ člen 165, 165/5, 165/6, 168.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – načelo vrstnega reda – načelo formalnosti – učinek vpisa
Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.
Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
S predložitvijo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb v sporu. Povezanost trditvene podlaga spora z dokazno ponudbo je dosledno izpeljana v 212. členu, 213. členu in 1. odst. 287. člena ZPP.
posojilna pogodba – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – lex commisoria - ničnost pogodbe – pravila vračanja
V primeru ničnosti pogodb in notarskega zapisa mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, in ne pridejo v poštev določbe v posojilni pogodbi.