JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00007169
OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. - člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZPP člen 214, 214/2. ZJN-2 člen 29. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
ZUS-1 člen 2, 4, 77. ZJN-2 člen 3, 3/5. ZJN-3 člen 9, 9/3. ZPVPJN člen 39, 39/4, 49-49. ZJNVEZPS člen 3, 3/4. URS člen 23, 157.
revizija oddaje javnega naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sodno varstvo - pravni interes - preizkus procesnih predpostavk
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 436/2014 (na katero se sklicuje tudi tožena stranka) je odločanje o statusu naročnika del preizkusa procesnih predpostavk vloženega zahtevka za revizijo, ki ga opravi Državna revizijska komisija. V tem delu torej odločitev Državne revizijske komisije v postopkih, za katere ne veljajo določbe ZJN-3, pomeni odločanje o pravnem položaju osebe, in je drugačno stališče sodišča prve stopnje napačno.
Z vidika pravnega interesa je pomembna okoliščina, da je pritožnica (kot sama navaja) pogodbo o oddaji naročila sklenila že pred izpodbijano odločitvijo Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije namreč tudi po stališču Ustavnega sodišča neposredno ne vpliva na sklenitev pogodbe s konkretnim ponudnikom, saj o oddaji naročila odloča naročnik sam (37. točka obrazložitve odločbe U-I-238/07). Zato je treba v okviru preizkusa procesnih predpostavk vsekakor odgovoriti na vprašanje, kako bi ugoditev tožbenemu predlogu, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, vplivala na pritožničin pravni položaj glede njenega statusa naročnice za konkretno oddajo del.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
ZJN-2 z novelo A in Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (vključno z njenim 6. členom) nista uvedla neposrednih obveznih plačil naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 103, 103/3. ZPVPJN člen 1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - postopke javnih naročil - predhodno vprašanje - izključna pristojnost
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankama sklenjene predpogodbe. Ker se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju, v konkretni zadevi določbe tretjega odstavka 103. člena ZS ni mogoče uporabiti.
Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankama sklenjena šele predpogodba.
- Ali je višje sodišče napačno interpretiralo določbe 9. člena Pogodbe A. s tem, ko je presodilo, da ne predstavlja pogodbe v korist tretjega in da iz te določbe ne izhaja (določen oziroma določljiv) predmet obveznosti toženke;
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da na strani naročnika ni podana obveznost unovčitve bančne garancije za poplačilo podizvajalca, ki jo je naročnik zahteval v vsebini, da krije tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev, če jih izvajalec ne bi poplačal iz kakršnega koli razloga, upoštevaje, da je zavarovalni primer nastopil, naročnik pa je bil izrecno pozvan k unovčitvi bančne garancije in poplačilu podizvajalca;
- Ali je bil (v okoliščinah konkretnega primera) naročnik dolžan unovčiti bančno garancijo in iz prejetih sredstev poplačati podizvajalca oziroma ali naročnik lahko odkloni unovčitev bančne garancije in poplačilo podizvajalca brez utemeljenih razlogov in ali je podana odškodninska odgovornost naročnika, če bančne garancije ne unovči ob nastopu zavarovalnega primera (neplačila podizvajalca s strani izvajalca);
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da lahko naročnik unovči bančno garancijo za poplačilo podizvajalca zgolj v primeru izpolnjenih pogojev po 631. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), upoštevaje da taki pogoji za unovčitev niso določeni ne v bančni garanciji, ne v 631. členu OZ, ne v Pogodbi A. in da 631. člen OZ vsebuje zakonito cesijo;
- Ali je (v okoliščinah konkretnega primera) odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika samostojna terjatev, ki ni vezana na zaključek stečajnega postopka nad izvajalcem, in ali odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika zapade v plačilo neodvisno od zaključka stečajnega postopka nad izvajalcem;
- Ali je višje sodišče poseglo v dejansko stanje z ugotovitvijo, da je tožbeni zahtevek preuranjen, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo datume zapadlosti odškodninskega zahtevka, kot je tudi tožeča stranka izkazovala, da v stečajnem postopku B., d. d., navadni upniki ne bodo poplačani, in ali bi sodišče zaradi zapisanega moralo opraviti pritožbeno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002911
OZ člen 10, 162, 631. Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije.
Obličnost gradbene pogodbe je predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov. Enako je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.
Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je pravilna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokončni obračun kot zunajsodna poravnava (lahko) globalno uredi pravna razmerja med strankama gradbene pogodbe, ne predstavlja pa izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002877
OZ člen 10, 126, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12. ZS člen 105a.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodišče
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače.
Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev.
Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo.
V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplačila stroškov, ki so nastali zaradi nečesa, kar samo po sebi ni rezultiralo v koristi za toženko, namreč ne moremo sklepati o ohranitvi (denarnega) premoženja v smislu neupravičene obogatitve, temveč kvečjemu o škodi, ki je s tem nastala tožnicama.
ZUS-1 člen 30, 33, 77, 82. ZPVPJN člen 42, 49. ZS člen 103. URS člen 22, 23, 157, 157/1, 157/2.
javno naročanje - sodno varstvo - status naročnika za javno naročanje - procesne predpostavke
Glede na ureditev sodnega varstva po ZPVPJN in ZUS-1 bi upravno sodišče zadevo lahko odstopilo sodišču splošne pristojnosti le, če bi tožnica uveljavljala ničnost pogodbe o oddaji naročila ali odškodnino. Ker je tožnica s tožbo uveljavljala nezakonitost in odpravo akta državnega organa, odločitev, da je treba tako tožbo odstopiti sodišču, ki odloča v pravdnem postopku, nima pravne podlage v predpisih, na katere se sklicuje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002772
ZJN-2 člen 29. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002771
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 212, 367a, 367a/1. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98.
- Ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju;
- Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da toženi stranki ni bilo treba zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - javno naročilo - naročniki - odgovornost odgovorne osebe - sistemska razlagalna metoda
V času storitve prekrška je veljavni ZJN-2 v določbi drugega odstavka 109. člena določal, da se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba naročnika. Z besedno zvezo „odgovorna oseba naročnika“, ki je zakonski znak prekrška, so tako že po jezikovni razlagi zajete odgovorne osebe vseh naročnikov. Naročnik je skupni izraz za vse pravne subjekte, ki se morajo ravnati po ZJN-2, kadar naročajo blago ali storitve. Zato ni potrebno v prekrškovni določbi drugega odstavka 109. člena ponavljati, oziroma iz prvega odstavka 3. člena prepisovati, posameznih naročnikov, v katerih delujejo odgovorne osebe.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1-4. ZJN-2 člen 3, 3/4, 3/5, 108. ZJNVETPS člen 3, 3/3, 3/4, 105. ZPVPJN člen 1, 1/1, 2, 60, 60/1, 76.
dovoljena revizija - javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se lahkoizpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo- upravna zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - sodno varstvo po ZUS-1
Glede na sistemsko ureditev javnega naročanja, po presoji Vrhovnega sodišča, z izpodbijanim aktom o tožničinem statusu naročnika po določbah ZJN-2 in ZJNVEPTS, ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici obveznosti ali pravni koristi. Ker po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne gre za drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/1-4, 102. ZJZP člen 27, 27/2, 59, 59/3, 62, 63.
revizija tožene stranke - občina kot tožena stranka - dovoljenost revizije - tožbi ugodeno in odpravljene vse odločbe upravnih organov - javnonaročniško razmerje - sodna pristojnost
Sodba, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni bilo dokončno odločeno o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije.