Sama razveljavitev javnega razpisa za podelitev koncesije nima neposrednega učinka na veljavnost odločbe tožene stranke o podelitvi koncesije, ki je postala dokončna v upravnem postopku.
Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega naročila ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Ta akt ne pridobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za kontrolni postopek, v katerem se ne odloča o pravici, obveznosti ali koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zato zoper odločitev revizijske komisije ni možen upravni spor.
ZIZ člen 2, 17, 17/2-2, 17/2-4, 19, 19/2, 41, 41/1,42.ZUP člen 1, 2.ZRPJN člen 3, 3/5, 4, 4/1, 22, 22/7, 23, 23/1, 23/3. ZJN člen 63, 66.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek oddaje javnih naročil - revizija postopka - stroški postopka revizije - sklep Državne revizijske komisije kot izvršilni naslov
Sklep Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil o stroških revizije iz 7. odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ni upravni akt, ampak izvršilni naslov iz 4. točke 2. odstavka 17. člena ZIZ; zato je sodišče pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi tega izvršilnega naslova.
ZOR člen 33, 35, 229, 604, 604/1. ZGD člen 560.URS člen 13, 74. Odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil.
javni razpis - tuja pravna oseba - dolžnost sklenitve pogodbe z najugodnejšim ponudnikom - podružnica tuje pravne osebe
Pogoj iz javnega razpisa, da lahko sodelujejo pri razpisu le pravne osebe, ki so registrirane v Republiki Sloveniji ni dopusten. Po določilu 560. člena ZGD so namreč tuja podjetja pri poslovanju v Republiki Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti izenačena z domačimi družbami, če zakon ne določa drugače. Le zakon lahko torej omeji določene posamezne pravice tujega podjetja pri gospodarskem nastopanju v Republiki Sloveniji. Toda ne glede na to je tožeča stranka izpolnjevala navedeni pogoj iz javnega razpisa, saj je bila sodno registrirana za izvajanje svoje gospodarske dejavnosti preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji, pri čemer je podružnica nastopala ravno v njenem imenu in na njen račun.
Tožena stranka bi lahko izključila obveznost sklenitve pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, s smiselno uporabo prvega odstavka 604. člena ZOR o javni licitaciji, ki se sicer nanaša na pogodbo o delu (kot se je Vrhovno sodišče RS že izreklo v zadevi opr. št. III Ips 54/94).
Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega razpisa ni upravni akt ampak akt poslovanja. Ta akt ne dobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za poseben kontrolni postopek, v katerem se ocenjuje ravnanje naročnika, vendar se ne odloča o pravici, obveznosti ali javni koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zoper odločitev revizijske komisije zato ni možen upravni spor, saj ne gre za dokončni pravnomočni akt (2. odst. 1. čl. in 1. odst. 3. čl. ZUS). Upravni organ ima pristojnosti, ki pa niso pravice v smislu 1. čl. ZUS. Tudi sicer razmerje med dvema državnima organoma ne more biti predmet varstva v upravnem sporu. Vloženo tožbo mora zato sodišče zavreči.