Z 8. členom Zakona o zaplembi/46, ki je veljal v času obravnavane zaplembe, je bilo določeno, da dobi država lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju s pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena zaplemba (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur. l. FLRJ 61/46).
Zato pravnega pravila 441. par. ODZ v konkretnem primeru ni moč uporabiti.
Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke (t.j. MLO Ljubljana oz. RLO IV Ljubljana) le upravljal z obravnavano nepremičnino kot splošnim ljudskim premoženjem, tj. državno lastnino, ki je bila last FLRJ - zaradi česar naj ne bi imel pravice razpolagati s to nepremičnino. Pravica upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem je bila namreč premoženjska pravica, obsegala pa je iste upravičenosti, ki jih obsega lastninska pravica (prim. Stvarno pravo dr. Alojzija Finžgarja, Ljubljana 1952, str. 68).
ZDen člen 56, 56/2. ZPP (1977) člen 392, 392/4, 400.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - začasne odredbe
Določba 2. odstavka 56. člena ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah razlogov navedenih v reviziji
I. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Ker gre za izredno pravno sredstvo, ki je vloženo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, se vlagatelj revizije na razloge, ki jih je navedel v pritožbi vloženi proti sodbi sodišča prve stopnje, v reviziji ne more uspešno sklicevati. zato revidentov predlog, da naj revizijsko sodišče upošteva vse, kar je bilo navedeno v pritožbah z dne 11.3.1994 in 14.3.1994, ni utemeljen. II. Revizijsko sodišče vsebinsko obravnava le tiste revizije, ki so vložene v roku, ki je določen v 1. odstavku 382. člena ZPP. V tem roku je bila vložena le revizija z dne 7.6.1994. Dopolnitev revizije je bila namreč vložena šele po preteku revizijskega roka in sicer 29.8.1994. Zato revizijsko sodišče na trditve, ki so navedene v dopolnitvi revizije, ne odgovarja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere - prilagoditev pogodbe
Tožnikovo ravnanje, zlasti odhod v dom za starejše občane brez obvestila toženca in odklanjanje ponujenega finančnega prispevka k oskrbnini za bivanje v domu starejših občanov, kaže na pomanjkanje tožnikovega nujno potrebnega sodelovanja pri izpolnjevanju in s tem ohranjanju pogodbenega razmerja. Če pa bi bila glede na druge ugotovljene dejanske okoliščine najustreznejša prilagoditev pogodbe po 2. odst. 121. čl. ZD, tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe ne more biti utemeljen.
Kot pogoj za odklonitev prodaje stanovanja oziroma njegovega najema stanovanjski zakon ne predvideva obstoja pravnomočne sodne odločbe o prenehanju stanovanjskega razmerja. Po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona namreč lastnik ni dolžan prodati stanovanja (kar velja tudi za odklonitev sklenitve najemne pogodbe po določbi 1. odstavka 148. člena stanovanjskega zakona) že tedaj, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS01424
ZPP (1977) člen 187, 288, 288/2.ZDen člen 5, 56.ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - nepravdni postopek - napotitev na pravdo - pravni interes - zahteva za denacionalizacijo iz 5 člena ZDen (prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravdno sodišče mora pri ugotovitveni tožbi po uradni dolžnosti paziti, če ima tožeča stranka na taki tožbi pravni interes (187. čl. ZPP). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da za vložitev tožbe s takim zahtevkom tožnica nima pravnega interesa. Napotitveni sklep sodišča v nepravdnem postopku, kjer se obravnava predlog za denacionalizacijo, ne more biti ovira za presojo pravdnega sodišča. Upoštevati je treba, da po 56. čl. Zakona o denacionalizaciji odloča o zahtevah po 5. čl. sodišče v nepravdnem postopku, kjer se ugotavlja, če so za vrnitev premoženja podani vsi pogoji iz 5. čl. Nepravdno sodišče tako v konkretnem primeru ni imelo v zakonu določenega pooblastila, da nepravdni postopek prekine in napoti stranke na pravdo.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da se osredotoči na bistvo tožbene trditvene podlage, ne predstavlja obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s procesnimi določbami o izvajanju dokazov.
Za odločitev o odstranitvi objekta, grajenega brez lokacijskega dovoljenja, so pravno nepomembni razlogi, s katerimi se opravičuje nadaljevanje gradnje, po izdaji odločbe o ustavitvi del.
Pravočasno in dovoljeno pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje je vložila le tožeča stranka, pritožbeno sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo tožena stranka z revizijo izpodbija, je bila tedaj zavrnjena le pritožba tožeče stranke. Za izpodbijanje te sodbe sodišča druge stopnje zato tožena stranka nima pravnega interesa.
Ker tožena stranka proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasne in tedaj dovoljene pritožbe sploh ni vložila, je zanjo sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu postala pravnomočna. Z revizijo tako tožena stranka v bistvu izpodbija pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje v njenem obsodilnem delu, kar pa glede na že omenjeno določbo 1. odstavka 382. člena ZPP, ni dovoljeno.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - službeno stanovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, če je bila tožnica ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v sporni hiši in kdo je bil ev. uporabnik. V sodbi ugotavlja, da je tožena stranka očitno poslovala bolj "po domače" in s sklepom IO dodelila stanovanje v uporabo takratnemu tožničinemu možu kot funkcionarju kluba, ne da bi mu izdala o tem kakšno pisno odločbo. Tožnica je bila s svojim statusom seznanjena, saj je v vlogi za dodelitev stanovanja v C. navedla, da nima stanovanja in da s sinom - brez odločbe - v trenerskem stanovanju last K.k. Ugotovitve prvega sodišča nudijo podlago za zaključek, da gre pri stanovanju v hiši V. za funkcionalno stanovanje, kakršno se je po 40. členu prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih dodeljevalo le v začasno uporabo.
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - nezakonita (nasilna) vselitev v drugo stanovanje istega lastnika
Prezreti ni mogoče, da gre v konkretnem primeru za situacijo, da sta obe stanovanji v lasti tožene stranke in da naj bi tožeča stranka ne uporabljala spornega stanovanja zato, ker naj bi se nasilno vselila v drugo stanovanje.
Pri takem položaju pa ni mogoče materialnopravno pravilno odločiti o tožničinem zahtevku za odkup stanovanja v R., dokler se dokončno ne ugotovijo vse bistvene okoliščine v zvezi z njeno vselitvijo v drugo stanovanje, ki je bila razlog za neuporabo stanovanja v R.
Tožena stranka je 1. aprila 1991 na podlagi 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih (Ur.l. RS 12/91) postala zavod. Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju takšne delovne organizacije, pa je na podlagi 1. odst. 65. čl. istega zakona istega dne postalo lastnina njenega ustanovitelja (izjeme iz 66. čl. Zakona o zavodih za konkretni primer niso pomembne).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ - tožba na izselitev
Po uveljavitvi stanovanjskega zakona vložena tožba na izselitev iz stanovanja pa ni več spor o stanovanjski pravici (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno), temveč spor premoženjskopravne narave. V takšnem sporu pa je po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta, v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora - 23.4.1992 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT.
davek od dohodka iz dejavnosti - določitev letne akontacije s posebno odločbo
Davčni organ lahko s posebno odločbo določi novo višino letne akontacije, če pri pregledu poslovnih knjig zavezanca ugotovi, da višina akontacije glede na podatke o prihodkih in odhodkih ne ustreza obsegu poslovanja, saj določba 106. člena zakona o dohodnini le na splošno oz. pavšalno ureja plačevanje letne akontacije davka iz dejavnosti.
oprostitev carine - blago, neproizvedeno v Sloveniji - obnova postopka - potrdilo GZ, izdano po ocarinjenju uvoženega blaga - neupošteven obnovitveni razlog
Potrdilo, da se blago, ki se uvaža, ne proizvaja v Sloveniji, izdano po končanem postopku carinjenja, je nov dokaz za uvedbo obnove postopka samo v primeru, če se ni moglo navesti ali uporabiti v prejšnjem postopku carinjenja in če se blago v času carinjenja ni proizvajalo v Sloveniji.
ukrep tržnega inšpektorja - vrnitev cen na določeno raven - ukrep brez pooblastila v materialnem zakonu - kršitev pravil postopka
Tržni inšpektor lahko naloži stranki vrnitev cen na določeno raven samo tedaj, če ima za to pooblastilo v materialnem zakonu oz. če so v tem zakonu jasno določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
ukrep tržnega inšpektorja - vrnitev cen na določeno raven - ukrep brez pooblastila v materialnem zakonu
Tržni inšpektor ne more stranki naložiti vrnitve cen na določeno raven, če nima za to pooblastila v materialnem zakonu oz. v njem niso določene obveznosti za subjekte, na katere se ta predpis nanaša.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor - odločba z retroaktivnim učinkom
V primerih, ko je pedagoškemu delavcu podeljen naziv mentor na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu ima ta podelitev pravni učinek pred izdajo odločbe, kot ga ima po 19. in 21. členu tega pravilnika.