pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - preklic darila - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zavrnitev pritožbe
Nosilni razlog za uporabo kasatoričnega pooblastila je, da zgolj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe, pravica strank do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) ne bo trpela, po drugi strani pa bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravico do pravnega sredstva, saj bi bil celotne sklop dejanskih ugotovitev plod postopka na zgolj eni stopnji sojenja.
ZVPot člen 57a - 57h. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 51a, 51a/3.
spor o krajevni pristojnosti - potrošniški spor - izbirna krajevna pristojnost - pogodba o paketnem potovanju - splošni pogoji pogodbe
V predmetni zadevi je predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju prebivališča tožeče stranke, ki je potrošnik (pogodba o organiziranju potovanja, katere kršitev zatrjuje tožeča stranka, je potrošniška pogodba v skladu z določbami 57.a do 57.h člena Zakona o varstvu potrošnikov). Ker je tožnica izbrala pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (torej sodišča, na katerega območju je prebivališče tožnice), je za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.
Splošni pogoji in navodila za potovanja iz predmetne pogodbe, sklenjene pred tem sporom, ne morejo vplivati na določbe o izbirni krajevni pristojnosti v tem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - začasno bivanje v domu za ostarele - ugoditev predlogu
V zadevah postavitve odrasle osebe pod skrbništvo Vrhovno sodišče praviloma presodi, da se bo postopek laže opravil pred sodiščem, ki je bližje kraju začasnega prebivališča. Takšna presoja je oprta na potrebe po opravi procesnih dejanj, ki jih je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca ekonomično in humano približati začasnemu prebivališču starejše osebe – običajno gre za dom starejših občanov. Tako je tudi v tej zadevi Vrhovno sodišče presodilo, da se bo postopek laže opravil pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, kjer nasprotna udeleženka v Domu starejših oseb začasno prebiva.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Nasprotna udeleženca obširno nasprotujeta dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Lastne dejanske zaključke nato po svoje pravno ovrednotita, pri čemer konkretno ne izpostavita oziroma ne opredelita niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Nadalje se na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča sklicujeta povsem pavšalno in brez navedbe opravilnih številk, enako posplošeno pa zatrjujeta tudi kršitve ustavnih in konvencijskih pravic.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198, 346.
predlog za dopustitev revizije - zahtevek za plačilo uporabnine - prekoračena uporaba nepremičnine - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - razširitev tožbe - splošni petletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v okoliščinah obravnavanega primera materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastarala tožničina terjatev za plačilo uporabnin oziroma denarnih nadomestil za koristi od uporabe tožničinega deleža nepremičnine, zapadlih pred več kot 5 leti pred razširitvijo tožbe?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - poslovanje v isti sodni stavbi - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Medsebojne povezave med predlagateljico in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Glede sodišča v Krškem je predlagateljica navedla samo, da pozna večino sodnikov in da je že dvakrat kandidirala za tamkajšnje sodniško mesto. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost. Takšne povezave prav gotovo ne vzpostavlja niti dejstvo, da je predlagateljica dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Tudi če bi s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00061558
ZPP člen 184, 185, 185/1, 186, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 179, 299, 352, 365, 378.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - neprava sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pravica stranke do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru prvi toženki kršena pravica do izjave v zvezi z njenimi pritožbenimi navedbami o teku zakonskih zamudnih obresti od zvišanega dela zahtevka ter ali sta o teku slednjih odločitvi sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilni?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 174, 174/1.
predlog za dopustitev revizije - poškodba pri delu - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožnik v primeru odškodnine iz naslova izgube na osebnem dohodku aktivno legitimiran za vtoževanje (in nato izplačilo) socialnih prispevkov iz bruto izgube.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je nasprotna udeleženka predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti v primeru dogovora o krajevni pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacijska klavzula - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
Kljub temu da pogodbi urejata isto pravno poslovno življenjsko razmerje, vsebujeta različna dogovora o krajevni pristojnosti. Takšen pogodbeni dejanski stan pritrjuje tožniku, da je prvi toženec pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju. To sicer ne pomeni, da je pristojnost dogovorjena samo za celjsko sodišče, prav gotovo pa ima tožnik možnost izbire, da se odloči za celjsko (ali koprsko) sodišče. Ker bi morebitna delegacija pristojnosti okrnila tožnikovo izbirno upravičenje, so pogoji za delegacijo v takšnem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v konkretnem primeru odločitev o enakomerni porazdelitvi stikov med staršema (teden/teden) v največjo otrokovo korist?
Na zakonitost izpodbijane sodbe nima vpliva okoliščina, da je članica pritožbenega senata, ki je odločal o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pred tem sodelovala kot članica senata pritožbenega sodišča, ki je odločalo o pritožbah obsojenčevega zagovornika zoper sklepa o podaljšanju pripora.
pripor - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev predloga za odreditev pripora - odreditev pripora po razglasitvi sodbe
V skladu z določbo četrtega v zvezi s prvim odstavkom 361. člena ZKP o odreditvi pripora po razglasitvi sodbe odloča zunajobravnavni senat po predhodnem zaslišanju obtoženca in zagovornika. Navedena zakonska določba zagotavlja pravico do izjave oziroma kontradiktornosti pred odreditvijo pripora, ki izhaja iz določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije (enako varstvo pravic), konkretizirana pa je v določbi 29. člena Ustave (temeljna pravna jamstva v kazenskem postopku). Bistvo pravice do izjave je, da mora imeti stranka ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese. Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko na njeno škodo vplivale na odločitev sodišča.
Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 presodilo, da odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje pripornih razlogov, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej, kar pa seveda ne pomeni, da sodišče obstoja relevantnih okoliščin ni dolžno vsakokrat posebej obrazložiti.