Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zastaranje nepremoženjske škode, ki izvira iz istega historičnega škodnega dogodka, teče ločeno glede škode zaradi telesnih poškodb in ločeno glede drugih okvar zdravja (bolezni, motenj); oziroma ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožničin tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo, in sicer za strah ter za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ob vložitvi tožbe že zastaran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00078920
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 239.
predlog za dopustitev revizije - začasna odredba - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov - določitev preživnine - postopek o glavni stvari - zavrženje predloga - nedovoljena revizija
Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - konkretizacija okoliščin - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev predloga
Tožnik v tožbi navaja, da "glede na to, da je druga toženka okrajna sodnica v Ljubljani", v skladu z 67. členom ZPP predlaga delegacijo tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo sposobno izvesti postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožbene navedbe razumeti tako, da protipravno ravnanje očita (le) drugi toženki. Te okoliščine pa ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj obravnavana zadeva poteka pred drugim sodiščem, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tožnik menil, da tudi druge okoliščine predstavljajo razlog za prenos pristojnosti, bi te okoliščine moral ustrezno konkretizirati, pa jih ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00060103
ZPP člen 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 922, 922/1, 944.
predlog za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - podpredsednik sodišča - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
V konkretnem primeru so take okoliščine izkazane. Tožeča stranka je namreč zunajzakonska partnerica podpredsednika Okrožnega sodišča na A., ki je po Sodnem redu dodeljen na pravdni oddelek naslovnega sodišča. Gre za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku ter poznajo njihove družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00060122
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, zato po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen ZMZPP). Vrhovno sodišče je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca pri nepremičnini parc. št. ... k. o. 2249 Volče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Toženčeva hčerka je, kot izhaja iz javno objavljenih podatkov na spletu, zaposlena na oddelku višjega sodišča, ki bi odločalo o tožnikovi pritožbi. To je razlog za prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Določba tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP pomeni omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, a je očitke o neskladnosti te omejitve z ustavo Ustavno sodišče zavrnilo s sklepom št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z Ustavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stranka postopka sodnica, ki še vedno opravlja sodniško funkcijo tudi na Okrožnem sodišču v A., čeprav je sedaj predsednica Okrajnega sodišča v B., utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrožnega sodišča v A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00059925
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 94, 94/1, 94/2. ZFPPIPP člen 46, 385, 386. ZPP člen 319, 319/1.
sprememba pravnomočne sodne odločbe v revizijskem postopku - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listine, ki so podlaga za vknjižbo - začetek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - derivativna (izvedena) pridobitev - zavrnitev predloga za vknjižbo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sprememba pravnomočne sodbe z izrednim pravnim sredstvom ima (za razliko od njene razveljavitve, ki prav tako predstavlja poseg v pravnomočnost) dvojni učinek: istočasno kot preneha pravnomočnost odločbe z vsebino, ki jo je potrdilo ali oblikovalo pritožbeno sodišče, se vzpostavi še pravnomočnost sodbe z drugačno vsebino, saj proti tej odločitvi Vrhovnega sodišča ni mogoča pritožba.
Začeti postopek osebnega stečaja nad nasprotnim udeležencem je ovira za vpis (so)lastninske pravice, če se je stečajni postopek začel prej, preden je sodna odločba, ki je podlaga za vpis, postala pravnomočna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - strokovni sodelavec - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sestra strokovne sodelavke, ki opravlja pri krajevno pristojnem relativno majhnem sodišču ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 239.
predlog za dopustitev revizije - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - postopek o glavni stvari - zavrženje predloga - nedovoljena revizija
Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v teh postopkih ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.