pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Toženka povsem na začetku pritožbe navede, da bi lahko sodišče samo odpravilo morebitne nepravilnosti ali samo dopolnilo postopek, ker se v spisu nahajajo vsi listinski in drugi dokazi, vendar so te njene navedbe splošne in jih v nadaljevanju povezuje s tem, da bi sodišče druge stopnje „ uporabilo drugačno pravno razlago glede vprašanja objektivne istovrstnosti obeh sporov“. Te navedbe pomenijo nestrinjanje z razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Kljub jasnemu zakonskemu določilu drugega odstavka 357.a člena ZPP in že ustaljeni sodni praksi toženka svojo pritožbo tudi v nadaljevanju usmeri le v nestrinjanje z razlogi sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, smiselno pa se sklicuje tudi na pravilnost razlogov, ki jih je v tej zadevi že zavzelo sodišče prve stopnje. Pritožba torej ne izpodbija presoje utemeljenosti uporabe kasatoričnega pooblastila sodišča druge stopnje (pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje oziroma razlogov odločitve za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje).
V primerih, kjer je končno materialnopravno vrednotenje obdolženčevih ravnanj odvisno (tudi) od njegovega subjektivnega odnosa do dejanja, mora sodišče pri odločanju o pravni opredelitvi izhajati iz vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera. Razsoja, ali gre v konkretnem primeru za enovito ali nadaljevano kaznivo dejanje, bo v tovrstnih primerih običajno mogoča šele po izvedenem dokaznem postopku, kar pomeni, da je ni mogoče sprejeti samo na podlagi opisa kaznivega dejanja.
Dosedanja praksa je enotna v tem, da v opis kaznivega dejanja ne sodijo dejstva in okoliščine (indici), na podlagi katerih se dokazuje oziroma sklepa na obstoj t.i. notranjih subjektivnih dejstev (vsebina zavesti, volje, namen ipd.), saj je to stvar dokazne ocene sodišča, ki spada v obrazložitev sodbe.
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov skuša ob nastopu insolventnosti preprečiti vsakršno, tudi posredno privilegiranje upnikov. Poleg neposrednih plačil je treba kot prepovedana šteti tudi druga izvršitvena ravnanja storilca, s katerimi se kakšnega upnika namenoma spravi v ugodnejši položaj, med ostalim recimo prav s cesijo ali asignacijo, ki zagotavljata bodisi ugodnejše pogoje za plačilo upnikove terjatve bodisi v končnem učinku povzročita zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Vrhovno sodišče je glede zakonskega znaka "nezmožen za plačilo" že presodilo, da gre za blanketni pojem, ki ga je treba razlagati kot insolventnost v smislu določb 11. do 14. člena ZFPPIPP.
V opisu kaznivega dejanja mora biti zatrjevana višina velike premoženjske škode, ki je zakonski znak kaznivega dejanja, medtem ko je pravilnost tega očitka stvar dokazanosti zakonskega znaka, ne pa vprašanje njegove konkretizacije.
odmor med delovnim časom - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
S tretjim vprašanjem tožnik sprašuje, ali čas odmora po slovenskem pravu ustreza pojmu časa počitka ali delovnega časa po Direktivi 2003/88/ES, vendar z njim zgreši nosilne razloge za odločitev v tej zadevi, saj sodišči prve in druge stopnje sodb nista oprli na razloge, ki bi odmor obravnavali drugače kot počitek. Obenem gre za vprašanje, ki ima jasen odgovor, in sicer da odmor po slovenskem pravu ustreza pojmu počitka v navedeni direktivi.
Predlagatelj v zadnjem vprašanju sprašuje o omejitvah odmora zgolj zato, ker delavec za čas odmora skladno z določbami ZDR-1 prejme plačilo, kot če bi delal, vendar tudi to vprašanje nima zveze z razlogi odločitve sodišč v tej zadevi. Tudi sicer je popolnoma jasno, da zgolj dejstvo, da se po naši zakonodaji odmor všteva v delovni čas (peti odstavek 154. člena ZDR-1) in je plačan, ne omogoča kršitev ali omejitev pravice do odmora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podan skupinski interes za ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A., d. d., z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o igrah na srečo in v neskladju s Kolektivno pogodbo o dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ter da se ugotovi, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A., d. d., z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje z izvedenci ni dovolj raziskalo vpliva vseh dejavnikov, ki so potencialno lahko vplivali na tožnikovo zdravje. Izvedenci so se o njih izrekali in tožnik je na izvedeniška mnenja imel pripombe, ki bi jih bilo treba po oceni sodišča druge stopnje razčistiti. Navedeno ne predstavlja postopkovne pomanjkljivosti, ki je ne more sodišče druge stopnje samo odpraviti, niti povsem novega sklopa dejstev, ki na prvi stopnji sploh še niso bila obravnavana. Gre za vprašanja, na katera lahko in mora odgovoriti sodišče v pritožbenem postopku.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 164.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po 67. členu ZDR-1 in letnega dopusta ne izrabi (pa mu kasneje delovno razmerje preneha), pripada nadomestilo po 164. členu ZDR-1 v višini plačila za delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali nadomestilo v višini, kot če bi delal polni delovni čas.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., sodišče druge stopnje pa je menilo, da ta priča ni bila zaslišana o relevantnih dejstvih. Izvedba dodatnega zaslišanja te priče ne pomeni izjeme v smislu prvega odstavka 355. člena ZPP - da zaradi narave stvari in okoliščin primera sodišče druge stopnje ne bi moglo samo dopolniti postopka v navedeni smeri.
Glede ostalih izvedenih dokazov je sodišče druge stopnje še ugotovilo, da jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo. Tudi takšne ugotovitve niso razlog za vračanje zadeve v obravnavo sodišču prve stopnje, ampak nalagajo izvedbo pritožbene obravnave (drugi odstavek 347. člena ZPP).
• ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;
• ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zaradi onemogočenega tedenskega počitka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje glede trajanja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ter s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, ker so bile kršitve obveznosti iz delovnega razmerja storjene v času pred podajo pisnega opozorila;
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2019 ni prenehalo in mu skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 4. 2014 še traja, čeprav je tožnik od 1. 6. 2020 dalje v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu;
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožniku delovno razmerje pri toženki še traja, v nasprotju z razlogovanjem sodišča druge stopnje, da v tem sporu še ni bilo ugotovljeno dejansko stanje glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi;- ali je odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi skladna z določbo 181. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VS00059622
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-6, 34. ZFPPIPP člen 373, 373/2, 373/4, 373/4-2. ZGD-1 člen 481, 481/1, 504, 505.
sodni register - sprememba družbenika v d.o.o. - vpis spremembe družbenika v sodnem registru - začetek stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - upravljalske pravice družbenikov - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža - pravno dejstvo - vpis pravnega dejstva - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo ne preneha. Sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica poslovne odsvojitve poslovnega deleža v enoosebni družbi, ne zahteva (ni) izvajanje upravljavskih pravic družbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059640
ZPP člen 70, 70-6. URS člen 22, 23, 23/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - zavrnitev zahteve za izločitev - ugoditev pritožbi
Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.
Kot izhaja iz prakse Evropskega sodišča za varstvo človekovih pravic sodelovanje sodnika v dveh različnih postopkih na isti stopnji sojenja, ki se nanašata na isti sklop dejstev oziroma isti historični dogodek, v določenih okoliščinah lahko vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti v drugem postopku, pri čemer je treba upravičenost takšnega očitka presojati posamično od primera do primera.
ZGD-1 člen 546b, 546b/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje posebnega revizorja - izvedba naroka - obligatornost glavne obravnave - obveznost glavne obravnave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v postopku po 546.b členu ZGD-1 v primeru, da udeleženci zahtevajo izvedbo naroka zaradi izvedbe dokaza - zaslišanje zakonitega zastopnika oz. zaslišanje prič, s katerim udeleženci dokazujejo relevantno dejansko stanje, dolžno izvesti narok.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje - nepopoln predlog
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367b člena ZUS-1.
Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče. Navedbe v predlogu za dopustitev revizije in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča (vprašanji št. 1 in 6), zato ne ustrezajo kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
Predlagatelji pri večini vprašanj ne navajajo nobenih okoliščin, ki bi kazale na širši pomen postavljenih vprašanj za pravni red kot celoto, temveč se tako vprašanja kot njihova obrazložitev pretežno nanašajo zgolj na konkretno zadevo in nezadovoljstvo predlagateljev z odločitvijo v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - TELEKOMUNIKACIJE
VS00059852
ZEKom-1 člen 93, 218, 220a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zadeva, o kateri je bila s strani tožeče stranke vložena tožba, ne spada v sodno pristojnost.