predlog za dopustitev revizije - zavrženje - nepopoln predlog
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367b člena ZUS-1.
Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče. Navedbe v predlogu za dopustitev revizije in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča (vprašanji št. 1 in 6), zato ne ustrezajo kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
Predlagatelji pri večini vprašanj ne navajajo nobenih okoliščin, ki bi kazale na širši pomen postavljenih vprašanj za pravni red kot celoto, temveč se tako vprašanja kot njihova obrazložitev pretežno nanašajo zgolj na konkretno zadevo in nezadovoljstvo predlagateljev z odločitvijo v tej zadevi.
URS člen 57. ZVis člen 40, 40/8. ZUS-1 člen 2, 4, 32.
začasna odredba - vpis v prvi letnik - dokument v elektronski obliki - tožba po 4. členu ZUS-1 - pravica do izobraževanja - poseg v ustavno pravico - pravni interes za pritožbo
Izrazito neformalizirano elektronsko sporočilo državnega organa ne more predstavljati upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, saj to sporočilo ni bilo izdano v formalni obliki takega akta, niti ni ta organ s tem izražal svojo oblastveno voljo za uresničevanje kakšne norme javnega prava, s katero bi bil pooblaščen za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.
Pritožnica (državni organ) je izpolnjeno tožnikovo prijavo za vpis v visokošolski zavod, s katero je ta uveljavljal svojo pravico do izobraževanja, prejela (v sistem) in ji dodelila evidenčno številko. Ker pa te prijave ni posredovala naprej organu, ki bi o njej odločil, ni delovala le kot posrednik med prijaviteljem in visokošolskim zavodom, saj je (lahko) ravno njeno dejanje neposredno preprečilo, da bi o tožnikovi prijavi odločal visokošolski zavod v predpisanem postopku. Pritožnica je torej s svojim ravnanjem dejansko odločila o tem, da je tožnikova prijava prepozna oziroma nedokončana (neoddana). Zato je tudi tako upravno dejanje (tj., da prijave ne posreduje visokošolskemu zavodu) lahko poseglo v tožnikovo možnost, da preko vpisa v visokošolski program uresničuje svojo ustavno pravico do izobrazbe. Posledično mora biti za zaščito tožnikovih pravic zagotovljeno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1, zoper samo upravno dejanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na možnost tožnikovega vpisa na želen visokošolski zavod z omejitvijo vpisa.
Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica, ki zahteva odpravo začasne odredbe, s katero bi tožnikova prijava izgubila status pravočasno elektronsko oddane, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila izdana začasna odredba. V obravnavanem primeru stanje, ki naj bi ga začasna odredba začasno urejala, ne obstoji več, saj se je tožnik uspešno vpisal na visokošolski zavod na podlagi oddane prijave. Prijava je tako izpolnila svoj namen in ne ustvarja več nobenih pravnih učinkov. V morebitnem nadaljnjem odločanju o tožnikovem statusu študenta bo odločal visokošolski zavod. Posledično si pritožnica torej tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja, saj se učinki začasne odredbe v nobenem delu več ne nanašajo nanjo.
ZGD-1 člen 546b, 546b/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje posebnega revizorja - izvedba naroka - obligatornost glavne obravnave - obveznost glavne obravnave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v postopku po 546.b členu ZGD-1 v primeru, da udeleženci zahtevajo izvedbo naroka zaradi izvedbe dokaza - zaslišanje zakonitega zastopnika oz. zaslišanje prič, s katerim udeleženci dokazujejo relevantno dejansko stanje, dolžno izvesti narok.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - začetek teka roka - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - navadna vročitev - odvetnik - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščenki tožeče stranke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena z navadno vročitvijo. Po 142. členu ZPP se namreč ne zahteva osebno vročanje sodbe sodišča druge stopnje.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00059778
ZTFI-1 člen 426, 475, 479, 494, 494/2, 494/2-6, 496, 496/1, 498, 500, 500/1. ZUP člen 9, 9/3. Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12.
prodaja vrednostnih papirjev - tržna manipulacija - kršitev prepovedi - sodno varstvo v upravnem sporu - postopek sodnega varstva - prepoved navajanja novih dejstev - prekluzija navajanja novih dejstev - konkretizacija trditev - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.
ZNISESČP člen 11, 11/1. URS člen 2, 5, 14, 22, 23, 25, 33.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok za vložitev zahteve - zamuda roka za vložitev zahteve - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - primernost roka - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge, ki se je iztekel skoraj dve leti in pol po uveljavitvi ZNISESČP, predstavlja razumno časovno omejitev in ne ogroža doseganja namena zakona, t. j., da imetniki neizplačanih starih deviznih vlog dosežejo izplačilo svojih terjatev.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTFI-1 člen 487, 487/2. ZUS-1 člen 17, 17/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenje za prevzemno ponudbo - Agencija za trg vrednostnih papirjev - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta osebi iz drugega odstavka 487. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), in sicer vlagatelj ali akceptant, aktivno legitimirana za vložitev tožbe pred upravnim sodiščem zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo iz 32. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1), če se ta odločba nanaša na delnice, v zvezi s katerimi imata položaj vlagatelja oziroma akceptanta?
OZ člen 52, 58. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - naknadna odobritev pogodbe s konkludentim dejanjem - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča, da lahko zakoniti zastopnik pravne osebe odobri pogodbo o prodaji nepremičnine, ki jo je podpisal prokurist, samo v pisni obliki, ali pa je veljavna tudi odobritev s konkludentnimi ravnanji.
vpisi v sodni register - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - rokovni predlog - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razumeti je, da predlagatelj Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozno plačilo sodne takse - opravičljiv razlog - način komuniciranja med pooblaščencem in stranko - zavrnitev predloga
Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti. V zvezi s tem je na stranki tako trditveno kot tudi dokazno breme.
Glede na nesporno procesno situacijo v obravnavani zadevi je mogoče zaključiti, da je vzrok za zamudo napaka v komunikaciji med pritožnikom in njegovim pooblaščencem. Upoštevaje naravo same napake v komuniciranju, tj. nesporazum, kaj vsebujejo odvetniški stroški, za katere je bil izdan račun, Vrhovno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da ne gre za opravičljiv razlog, in poudarja, da bi se tak nesporazum z dodatno komunikacijo glede plačil lahko preprečil. Evidentno je tako, da je napaka v sferi pritožnika in njegovega pooblaščenca.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00059780
ZMZ-1 člen 20, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbe - neobstoj razlogov za azil - kaznivo dejanje - ovadba - strah pred preganjanjem
Pritožnik z navedbami, da mu bo lahko zaradi prešuštva izrečena globa in zaporna kazen, ne zatrjuje preganjanja zaradi katerega iz razlogov, ki jih določa 20. člen ZMZ-1.
Zgolj obstoj kazenske sankcije za kaznivo dejanje prešuštva ni razlog za mednarodno zaščito.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - TELEKOMUNIKACIJE
VS00059852
ZEKom-1 člen 93, 218, 220a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zadeva, o kateri je bila s strani tožeče stranke vložena tožba, ne spada v sodno pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VS00059622
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-6, 34. ZFPPIPP člen 373, 373/2, 373/4, 373/4-2. ZGD-1 člen 481, 481/1, 504, 505.
sodni register - sprememba družbenika v d.o.o. - vpis spremembe družbenika v sodnem registru - začetek stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - upravljalske pravice družbenikov - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža - pravno dejstvo - vpis pravnega dejstva - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo ne preneha. Sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica poslovne odsvojitve poslovnega deleža v enoosebni družbi, ne zahteva (ni) izvajanje upravljavskih pravic družbenika.
začasna odredba - zavrnitev pritožbe - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ograje - težko popravljiva škoda ni izkazana - ogroženost zdravja - ogroženost življenja - javna površina
Ugotovitvam sodišča, glede obstoječega zavarovanja gradbene jame in načina uporabe zemljišč kljub ograji, pritožba ne nasprotuje. Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da sta izkazana nevarnost gradbene jame in namen gradbiščne ograje, pa ne more izpodbiti, da sporni ograji ni mogoče pripisati funkcije in pomena, ki ju zatrjuje pritožnik. Nekonkretizirani očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju je torej neutemeljen.
predlog za dopustitev revizije - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - sodna poravnava - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v primeru, ko prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja v drugem sodnem postopku, vezano na sodno poravnavo, sklenjeno v tem drugem postopku, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059640
ZPP člen 70, 70-6. URS člen 22, 23, 23/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - zavrnitev zahteve za izločitev - ugoditev pritožbi
Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.
Kot izhaja iz prakse Evropskega sodišča za varstvo človekovih pravic sodelovanje sodnika v dveh različnih postopkih na isti stopnji sojenja, ki se nanašata na isti sklop dejstev oziroma isti historični dogodek, v določenih okoliščinah lahko vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti v drugem postopku, pri čemer je treba upravičenost takšnega očitka presojati posamično od primera do primera.
ZUS-1 člen 2, 2/1, , 36, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2-3, 29, 29/1, 29/2-2, 29/2-3. 49. 49/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep občinskega sveta - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - namenska raba zemljišč - akt, ki ureja posamična razmerja - ni upravni akt po ZUS1 - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom, ki predstavlja le eno od faz v postopku prostorskega načrtovanja, je Občinski svet toženke o pritožnikovi pobudi za sprejem OPPN odločil v okviru svoje normodajne pristojnosti (tj. pristojnosti iz prvega odstavka 29. člena ZLS). Načrtovanje prostorskega razvoja in s tem tudi priprava in sprejem prostorskih aktov je namreč ena od izvirnih nalog občine (tretja alineja drugega odstavka 21. člena ZLS). Sklep torej ni bil sprejet v okviru izvrševanja upravne funkcije, ampak v okviru pristojnosti Občinskega sveta za sprejem splošnih aktov občine (druga in tretja alineja drugega odstavka 29. člena ZLS), torej normodajne pristojnosti in ne upravne. Tudi sicer Občinski svet ni pristojen za opravljanje upravnih nalog občine, te naloge izvaja občinska uprava (prvi odstavek 49. člena ZLS).
Z izpodbijanim sklepom Občinskega sveta tožene stranke tako ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj se ta nanaša na odločitev glede prostorskega načrtovanja, ki tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomeni odločanja o pravicah ali pravnih koristih posameznikov ampak normiranje v javnem interesu.
predlog za dopustitev revizije - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede časa začetka teka zakonskih zamudnih obresti v konkretnem primeru.