ZUS-1 člen 2, 2/1, , 36, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2-3, 29, 29/1, 29/2-2, 29/2-3. 49. 49/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep občinskega sveta - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - namenska raba zemljišč - akt, ki ureja posamična razmerja - ni upravni akt po ZUS1 - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom, ki predstavlja le eno od faz v postopku prostorskega načrtovanja, je Občinski svet toženke o pritožnikovi pobudi za sprejem OPPN odločil v okviru svoje normodajne pristojnosti (tj. pristojnosti iz prvega odstavka 29. člena ZLS). Načrtovanje prostorskega razvoja in s tem tudi priprava in sprejem prostorskih aktov je namreč ena od izvirnih nalog občine (tretja alineja drugega odstavka 21. člena ZLS). Sklep torej ni bil sprejet v okviru izvrševanja upravne funkcije, ampak v okviru pristojnosti Občinskega sveta za sprejem splošnih aktov občine (druga in tretja alineja drugega odstavka 29. člena ZLS), torej normodajne pristojnosti in ne upravne. Tudi sicer Občinski svet ni pristojen za opravljanje upravnih nalog občine, te naloge izvaja občinska uprava (prvi odstavek 49. člena ZLS).
Z izpodbijanim sklepom Občinskega sveta tožene stranke tako ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj se ta nanaša na odločitev glede prostorskega načrtovanja, ki tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomeni odločanja o pravicah ali pravnih koristih posameznikov ampak normiranje v javnem interesu.
predlog za dopustitev revizije - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede časa začetka teka zakonskih zamudnih obresti v konkretnem primeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - rokovni predlog - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razumeti je, da predlagatelj Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča.
ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna seznanitev
Glede na to, da toženka ni bila seznanjena z dejstvom, da se je tožnik v spornem obdobju nahajal izven kraja svojega prebivališča in glede na kratek prekluzivni rok za podajo odpovedi, toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
ZZ člen 4, 4/1, 29, 29/3. ZSV člen 55, 55/1, 55/2, 57a. ZPP člen 378.
kolektivni delovni spor - odpoklic člana sveta zavoda
Direktorica Centra za socialno delo v ZSV, v ZZ, v sklepu o ustanovitvi javnega zavoda in v Statutu Centra za socialno delo ni imela pravne podlage za sprejem Navodil za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD, zato ta Navodila niso bila upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana sveta, predstavnika delavcev.
ZSS člen 28, 28/1, 32, 34a, 34a/4. ZUS-1 člen 40, 40/3. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36.
napredovanje sodnika v višji naziv - prosti preudarek - Sodni svet
Sodni svet je po Ustavi eden izmed garantov sodniške neodvisnosti in opravlja pomembno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti ter pri tem nosi tudi svoj del odgovornosti. Da bi bil lahko ta ustavni položaj Sodnega sveta spoštovan in ohranjen v sodnem sporu med sodnikom in Sodnim svetom, Vrhovno sodišče ne sme nedopustno omejevati prostora presoje, ki mu je zaupan kot posebnemu ustavnemu organu.
Sodnik pridobi naziv višjega, zahtevnejšega sodniškega mesta, mimo javnega razpisa, kjer bi za pridobitev takega naziva moral izkazati najboljši rezultat v primerjavi z drugimi kandidati, ne da bi se preizkusil s sojenjem v zahtevnejših zadevah. Če se je sodna praksa na začetku nagibala k stališču, da je zahteva po strožjem standardu nadpovprečnosti pri tej obliki hitrejšega napredovanja neutemeljena, je Vrhovno sodišče prav v tej razliki prepoznalo utemeljenost stopnjevanja zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku.
Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu s tem v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, omogoča, da v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje.
Tožnica je zahtevala ponovno odmero vdovske pokojnine, pri kateri naj bi se pri osnovi upošteval tudi del plač pokojnega moža, ki je bil namenjen za notranji odkup. Take zahteve ni mogoče šteti za uveljavljanje ponovne odmere pokojnine pokojnega zavarovanca, torej uveljavljanja pravice pokojnega zavarovanca, pač pa gre za uveljavljanje pravice, ki jo ima vdova ob smrti zavarovanca.
Obstaja bistvena razlika med uveljavljanjem pravice iz civilnopravnega razmerja in pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je ključnega pomena, kdaj se strogo osebna terjatev (tako pravica do uveljavljanja nepremoženjske škode kot pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta osebni terjatvi) pretvori v premoženjsko vrednost.
ZZVZZ člen 23, 23c, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 44, 45.
pravica do zdraviliškega zdravljenja - izpolnjevanje pogojev
Bistveno za pravilnost presoje o tožnikovi pravici do zdraviliškega zdravljenja je poleg izpolnjenega pogoja iz 44. člena Pravil tudi to, da njegovo zdravstveno stanje ustreza zdravstvenemu stanju, določenemu v 45. členu Pravil, kar pa ni bilo ugotovljeno. Kot je vrhovno sodišče že poudarilo, gre pri seznamu stanj iz 45. člena za strokovne indikacije, ki se sprejemajo v širšem postopku pri toženi stranki na podlagi zakonskega pooblastila iz 26. člena ZZVZZ. Seznam ni naveden primeroma, temveč taksativno in se mora tako tudi uporabljati oziroma razlagati.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pravica do denarne socialne pomoči - pravica do varstvenega dodatka
Iz prvega odstavka 29. člena ZUPJS (v skladu s predlogom navedene spremembe) torej izhaja, da imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči (oziroma izpolnjevanju pogojev za pridobitev te pomoči). Tudi iz nadaljnjega teksta te določbe ne izhaja, da bi bili upravičeni tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, saj jih zakon izrecno izključuje. Prvega odstavka 29. člena ZUPJS zato ni mogoče tolmačiti tako, da so do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičeni tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, ne izpolnjujejo pa pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči.
odreditev pripora - pravnomočen sklep o preiskavi - nepristranskost sojenja - pravica do izjave - načelo neposrednosti
V obravnavanem primeru je preiskovalna sodnica, ko je spoznala, da je stanje stvari v tej kazenski zadevi zadosti razjasnjeno, posredovala spise specializiranemu državnemu tožilstvu v pristojno odločitev (drugi odstavek 184. člena ZKP). S tem je bila kazenska preiskava končana in državno tožilstvo je imelo možnost po končani preiskavi vložiti obtožnico in v njej predlagati odreditev in podaljšanje pripora, ne glede na to, da sklep o preiskavi še ni bil pravnomočen. V zvezi s tem sta pomembni dve v teoriji kazenskega procesnega prava in sodni praksi utrjeni stališči:
‒ 1) z izdajo sklepa o preiskavi začne teči preiskava in s tem kazenski postopek kot sodni postopek. To pomeni, da pritožba zoper sklep o preiskavi nima suspenzivnega učinka, torej ne zadrži izvršitve sklepa, preiskovalni sodnik pa jo mora takoj predložiti v odločanje zunajobravnavnemu senatu in
‒ 2) preiskovalni sodnik ne izda formalnega sklepa o tem, da je preiskavo končal, temveč z dopisom pošlje spise državnemu tožilcu. Kazenska preiskava je torej, upoštevaje določbo prvega 0dstavka 184. člena ZKP končana, ko preiskovalni sodnik spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno in ko pošlje zbrano gradivo na pristojno državno tožilstvo.
Sodelovanje okrožne sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, pri odločanju o odreditvi pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja kršitve po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP oziroma da je pripor zoper obdolženca odredil zunajobravnavni senat, ki ni bil zakonito sestavljen.
Sodišče je obdolžencu dalo možnost izjaviti se o predlogu za odreditev pripora pred sodnico poročevalko v zunajobravnavnem senatu. S tem je zadostilo temeljnim jamstvom poštenega postopka iz 22. in 29. člena Ustave in 6. člena EKČP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00059946
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 12, 12/1, 67, 67/2, 70, 70/2. URS člen 29-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6- 6/3-c.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe - obvezna formalna obramba - pravica do formalne obrambe - kršitev pravice - pravica do poštenega postopka - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje
Kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je dokončano, ko storilec v okviru svojega prispevka pri nezakoniti migraciji tujcev le te prevzame v svoje vozilo in jih odpelje proti namembni destinaciji. Za izpolnitev zakonskega znaka "spravil čez ozemlje države" ni potrebno, da storilec spravi tujce čez celotno ozemlje države do druge namembne države, temveč je kaznivo dejanje dokončano že s samim premikom tujcev znotraj države.
Obsojenec enega od tujcev prevažal nepripetega v prtljažnem delu vozila, ki je zaprt prostor in ni namenjen prevozu ljudi. Po presoji Vrhovnega sodišča zgolj prevoz enega tujca v prtljažnem delu vozila, ki niti ni neprodušno ločen od potniškega dela vozila, ob odsotnosti drugih okoliščin (pomanjkanje zraka, večje število tujcev, nevarna vožnja, ipd.), ne predstavlja konkretne nevarnosti za poškodbo zdravja ali življenja te osebe. Ob izostanku dodatnih okoliščin je bila zato v obravnavani zadevi nevarnost za življenje in zdravje tujca le abstraktna.
Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča, se določbe o obvezni formalni obrambi (70. člen ZKP) ne raztezajo na zaslišanje priče kot nujno preiskovalno dejanje, temveč je ta obvezna šele od privedbe osumljenca na njegovo zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom. Ne glede na navedeno pa mora sodišče poleg splošnega smotra, ki ga zasleduje institut obvezne obrambe, to je v zagotovitvi čim večje subjektivitete v postopku, upoštevati konkretno situacijo oziroma okoliščine vsakega obravnavanega primera posebej, po presoji katerih bo lahko presodilo, ali je bil postopek pošten, predvsem z vidika enakosti orožij s tožilcem in siceršnje možnosti za učinkovito obrambo. Upoštevajoč vse okoliščine obravnavane zadeve - pridržanje osumljenca, ki je tujec ter pravno in jezikovno neuk, zaslišanje prič, katerih ponovno zaslišanje z veliko verjetnostjo več ne bo mogoče, do česar je tudi dejansko prišlo, izvedba zaslišanj (tik) pred izvedbo pripornega naroka v zadevi, v kateri je bila glede na obstoječo sodno prakso v podobnih primerih podana velika verjetnost, da bo zoper osumljenca odrejen pripor, formalna obramba pa je glede na predpisano kazen za obravnavano kaznivo dejanje obvezna še na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZKP od vročitve obtožnice dalje, po presoji Vrhovnega sodišča obsojencu s tem, ko mu ni bila zagotovljena obvezna formalna obramba pri izvedbi nujnih preiskovalnih dejanj, sodišče pa se je na tako pridobljene dokaze oprlo pri utemeljitvi obsojenčeve kazenske odgovornosti, ni bil zagotovljen pošten postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00059914
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11. ZDR-1 člen 136, 136/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov - višina prikrajšanja - plačilo plače - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje v izreku sodbe
Vrhovno sodišča RS je že v več sodbah pojasnilo, da s tem, ko v izreku sodbe niso navedeni posamezni mesečni zneski neplačanih prejemkov iz delovnega razmerja, ni podana kršitev kazenskega zakona, niti kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Zadošča, da dejanski opis vsebuje navedbo o tem, katerim delavcem in v katerem obdobju posamezni prejemki iz delovnega razmerja niso bili plačani. Ugotovitev točne višine prikrajšanja posameznega delavca, ki je podlaga za odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih oškodovancev ali odvzemu premoženjske koristi, pa je predmet obrazložitve sodbe.
Skladno z drugim odstavkom 136. člena ZDR-1 lahko delodajalec svojo terjatev do delavca pobota s svojo obveznostjo plačila delavcu, vendar le na podlagi pisnega soglasja delavca, ki po tretjem odstavku istega člena ne more biti dano pred nastankom delodajalčeve terjatve.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - odgovor na predlog za podaljšanje - pravica do kontradiktornosti - pravica do obrambe - zagovornik
V situaciji, ko je bil brez predhodnega obvestila priveden na narok, na katerem naj bi se izjavil o predlogu za podaljšanje pripora, obdolžencu ni bila zagotovljena dejanska možnost priprave obrambe niti ni bil spoštovan primeren rok, da se pred narokom z gradivom seznani na način, da se bo lahko do njega opredelil.
Od priprtega obdolženca ni mogoče zahtevati, da o naroku za podajo izjave o predlogu za podaljšanje pripora obvešča svojega zagovornika.
opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do obrambe
Vložnik ima prav, ko (smiselno) zatrjuje, da le ustrezna individualizacija obsojenčevih ravnanj omogoča učinkovito izvrševanje pravic obrambe. Le dovolj določno navedena izvršitvena ravnanja, ki naj bi konkretizirala znake kaznivega dejanja, so lahko predmet spora v dokaznem postopku in s tem predmet sodnega odločanja.
Zakonski znak skrivanja premoženja med prisilno izvršbo je izpolnjen s takšnim dolžnikovim ravnanjem s svojim premoženjem, katerega namen je izogniti se plačilu dolga upniku. Obsojenka je z namenom preprečiti plačilo upnika skrila del svojega premoženja tako, da je svojega pooblaščenca nagovorila, da ji je denarna sredstva izročil v gotovini, namesto nakazal na njen transakcijski račun.
S svojim ravnanjem je sredstva pred oškodovancem skrila, saj ji je prenesla neznano kam in jih oškodovanec kot upnik v izvršbi ni mogel več doseči. Zavedala se je, da zaradi njenega ravnanja ne bo prišlo do izpolnitve obveznosti upniku v izvršilnem postopku, kar spreminja naravo njenih ravnanj iz civilnopravnega razmerja v kaznivo dejanje in izkustveno kaže na obstoj zakonskega znaka skrivanja premoženja.
ZKP člen 149b, 149b/1, 158, 158/1. ZObr člen 32, 32/3, 33, 33/3. URS člen 38.
pristojnost OVS za vodenje predkazenskega postopka - predkazenski postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - namen ukrepa - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrep - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebnosti
Obveščevalno-varnostna služba je bila pristojna za vodenje predkazenskega postopka, saj se je obsojenki očitalo preslepitveno ravnanje v zvezi z uveljavljanjem povračila stroškov, ki so izhajali iz njene zaposlitve na MORS, kar predstavlja kaznivo dejanje, izvršeno v ministrstvu, pristojnem za obrambo, in torej spada med dejanja, za katera 158. člen ZKP ureja posebna pravila glede pristojnosti za vodenje predkazenskega postopka.
Ukrep, ki je bil zakonito odrejen na podlagi prvega odstavka 149.b člena ZKP, ne pomeni neosredotočenega in izključno preventivnega pridobivanja in hrambe podatkov.
Zgolj zato, ker je operater posredoval tudi podatke, ki jih sodišče ni zahtevalo in ki niso bili v ničemer zlorabljeni, pridobljeni dokazi še niso nezakoniti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - zaslišanje sodnika kot priče - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
Sklop razlogov z opredelitvijo „drugi tehtni razlogi“ so različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav stranka predlaga zaslišanje sodnice, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe - vloga poslana nepristojnemu sodišču - očitna pomota odvetnika - neskrbnost odvetnika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - skupna lastnina - požar - aktivna legitimacija - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v zadevi pravilno uporabljena določba 929. člena Obligacijskega zakonika ter 20. člena Splošnih pogojev premoženjskega zavarovanja (ABV 2014).