določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik v tožbi zatrjuje, da naj bi do napak prišlo v kazenskem postopku, ki je bil v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev zaplenjenega premoženja - obrestovanje odškodnine - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Zastavljena vprašanja niso zastavljena na ustrezen način. Niso namreč ne dovolj konkretizirana ne vzročno-posledično povezana z odločitvijo sodišča druge stopnje. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Ne navaja odstopa od sodne prakse, oblikovane v podobnih primerih, predlagatelj tudi ne navaja okoliščin, ki bi presegale njegov interes v konkretni zadevi. V uvodu predloga se predlagatelj celo zmotno sklicuje na vprašanje, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze (zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva za predlagatelja in vse prebivalce RS). Ravno tako ne navaja morebitne neusklajenosti sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00059501
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - relativna javna oseba - svoboda znanosti in umetnosti (svoboda umetniškega ustvarjanja) - zavrnitev predloga
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.
Če opis prostorskih meja služnosti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meja prostora, na katerem se izvršuje služnost, ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Temu nasproti zato stoji načelo restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ), ki v tem kontekstu zahteva natančno opredelitev prostorskih meja izvrševanja služnosti. Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - razporeditev dokaznega bremena - prosta dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe - vloga poslana nepristojnemu sodišču - očitna pomota odvetnika - neskrbnost odvetnika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00059498
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZGD-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5.
spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - delovna nezgoda - odškodninski spor - pristojnost delovnega sodišča - spremenjene okoliščine - ustalitev pristojnosti
Ali bi bilo zakonsko besedilo drugega odstavka 19. člena ZPP mogoče razlagati tako, da ta zamejitev ne velja, če gre za kasneje spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o prekriti pravni praznini ter potrebi uporabe argumenta teleološke redukcije?
Odgovor na to vprašanje je negativen.
Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljeno trdi, da se je pristojnost ustalila. Tako je zaradi pravila iz tretjega odstavka 17. člena ZPP, ki določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00060208
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 134. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dopuščena revizija - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Tožnika sta se kot najbogatejša Slovenca do te mere izpostavila javnosti, da ne moreta več zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti. Javnost ima tako upravičen interes vedeti, kakšna je bila njuna izobraževalna in poklicna pot, ali sta imela v družini koga, ki ju je posebej usmerjal, ali jima je bil za zgled, ali sta morda podjetnost in inovativnost podedovala. Vendar je pri tem pomembno stališče ESČP v zadevah Von Hannover proti Nemčiji in Axel Springer AG proti Nemčiji, da je pri presoji, ali je s prepovedjo objave prekomerno poseženo v svobodo izražanja, treba upoštevati, kakšna je informativna vrednost sporne objave za javnost: torej ali sporni članek in fotografije s svojo vsebino prispevajo k javni razpravi.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da sporna načrtovana objava vsebuje nepovezano navajanje podatkov o sorodnikih tožnikov, njihovih znancev, njihovih fotografij, fotografij njihovih hiš in pokopališč, kjer se nahajajo njihovi družinski grobovi. Tak način nizanja vsebinsko nepovezanih podatkov je značilen za družabne kronike, katerih edini namen je zabava in tešitev radovednosti. Ob ugotovitvi, da tožnika sama s predhodnim ravnanjem nista nikoli vzpodbujala takšnega načina posredovanja podatkov in fotografij iz zasebnega življenja javnosti, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča druge stopnje, da z izrečeno prepovedjo, ki je omejena ne le na naštete vrste podatkov in fotografij, ampak tudi le na objave zabavljaške narave, ni prišlo do onemogočanja tehtne javne razprave v splošnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00059489
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZPP člen 58, 58/1. ZLet člen 22, 22/1, 25, 25/6.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - spor o stvarnih pravicah na letalu - register zrakoplovov - Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije - sedež - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP
Na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 58. člena ZPP se v zadevah, ki se nanašajo na spremembo lastništva letal, pristojnost ravna po sedežu Agencije, ki vodi register zrakoplovov. Ker ima Agencija sedež v Ljubljani, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 10. člena ZNP-1 v povezavi s šestim odstavkom 25. člena ZLet za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - gradnja čez mejo - povezanost zemljišča in objekta - solastnina - skupna lastnina - pravovarstveni zahtevek - negatorni zahtevek - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Tožnica uveljavlja stvarnopravni - negatorni zahtevek na izpraznitev celotnega objekta zoper toženko, ki po tožničinih trditvah uporablja njen objekt brez pravnega naslova. V tej pravdi je pomembno zgolj razmerje med njima, kljub okoliščini (še) nerešenega razmerja med lastnikoma mejašema na podlagi 47. člena SPZ, ki jo je povzročila tožničina gradnja čez mejo. V takih primerih ima vsak od mejnih lastnikov stvarno pravno varstvo na celotnem objektu kot enoviti entiteti, zoper tretjo osebo, ki objekt uporablja brez pravne podlage.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - protipravno ravnanje nepristojnega sodišča - večje sodišče - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).
V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje z vodenjem postopka - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
Navedbe predlagateljice, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s postavitvijo izvedenca, posplošeno navedbo o pristranskosti sodnice, ker se je „pred razpravno dvorano pogovarjala z izvedenko“ in sklepom sodišča, da se izvedensko mnenje dopolni ustno in ne pisno. Te trditve pa same po sebi po mnenju Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - skupna lastnina - požar - aktivna legitimacija - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v zadevi pravilno uporabljena določba 929. člena Obligacijskega zakonika ter 20. člena Splošnih pogojev premoženjskega zavarovanja (ABV 2014).