Sodišče mora pri odrejanju pripora zoper mlajše polnoletnike še posebej skrbno presoditi pogoje za pripor. To je mogoče izpeljati že iz splošnega pravila, da je pripor dopustno vselej odrediti le v izjemnih primerih, če je to neogibno potrebno za uresničitev ciljev, ki se zasledujejo s tem omejevalnim ukrepom.
Plačilni nalog po 57. členu ZP-1 se izda samo, če prekršek ugotovi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa sama (bodisi z osebno zaznavo ali z uporabo tehničnih sredstev bodisi z ugotovitvami na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju storitve prekrška). Navedeni zakonski kriterij v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je prekršek zaznala uslužbenka oškodovanega javnega podjetja A. d.o.o., pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa pa je relevantna dejstva v postopku o prekršku začela ugotavljati šele po podaji oškodovančevega predloga slabe tri mesece po storitvi prekrška.
Konkretno vodenje hitrega postopka o prekršku je odstopalo od zakonske ureditve v tem, da je bila storilcu takoj izdana pisna odločba z obrazložitvijo (namesto brez obrazložitve) in da je bil storilcu dan pravni pouk, da lahko vloži zahtevo za sodno varstvo (namesto da bi bil poučen, da mora najprej vložiti napoved za sodno varstvo). Nobene izmed teh kršitev ni mogoče opredeliti kot bistvene kršitve določb postopka o prekršku v smislu drugega odstavka 155. člena ZP-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Presoja, da je obsojenec s tem, ko je B. kot poroka zavezal za plačilo posojila oz. leasing obveznosti, ne da bi bila za to podlaga v poslovnem razmerju s prejemniki koristi, zlorabil položaj predsednika upravnega in glavnega izvršnega direktorja, je skladna z ustaljeno sodno prakso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00059159
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 10, 10/1, 371, 371/1, 371/1-10, 371/2, 385.. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - ne bis in idem - prepoved reformatio in peius - načelo enakega varstva pravic
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je bila novela KZ-1G sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje in pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje. Ne glede na zvišanje predpisane kazni pa je sodišču še vedno na voljo več institutov kazenskega materialnega prava, ki mu omogočajo ustrezno individualizacijo kazni, in sicer velik razpon predpisane kazni v šestem odstavku 308. člena KZ-1 (od treh do petnajstih let zapora), možnost omilitve kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom, ali uporaba milejše vrsti kazni (50. člen KZ-1) ter posebne meje omilitve kazni zapora v primeru priznanja krivde po obtožbi oziroma v sporazumu o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1).
URS člen 22. ZPP člen 285, 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 45, 45/1.
mednarodna zaščita - pravica do izvedbe dokaza - pravica do kontradiktornega postopka - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - substanciranje dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je sicer stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), v okviru katerega mora pred sprejetjem dokaznega sklepa na glavni obravnavi oziroma v pripravljalnem postopku v upravnem sporu (prvi odstavek 45. člena ZUS-1) sodnik zagotoviti razjasnitev navedene okoliščine. Šele v primeru, če stranka tudi po pozivu sodišča dokaznega predloga ne substancira, ga sodišče iz tega razloga lahko zavrne.
Zgolj to, da je bil dokaz izveden v upravnem postopku, ni zadosten razlog za zavrnitev dokaznega predloga za izvedbo tega dokaza pred sodiščem. Na splošno je načelo neposrednosti pomembno pri izvedbi dokazov, še posebej pa pri zaslišanjih, saj si le tako lahko sodišče ustvari subjektivno mnenje o verodostojnosti zaslišanega. Tega javna listina (zapisnik o zaslišanju pred upravnim organom) ne more nadomestiti.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnica predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ustavno sodišče RS je ustavno skladnost ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 328. člena ZPP izdalo sklep o popravi sodbe, s katerim je obveznost plačila davka v višini 192.990,00 EUR, ki ga je pritožnica dolžna plačati zaradi delne zavrnitve tožbe zoper izpodbijano davčno odločbo, popravilo na 143.990,00 EUR. S to vsebino, to je s samim zneskom dolgovane obveznosti, je omejena tudi presoja Vrhovnega sodišča, ki v tej zadevi odloča le o posebej vloženi pritožbi zoper popravni sklep. Iz okvira te presoje in upoštevaje, da je popravljeni znesek pritožničine obveznosti nižji od prvotno zapisanega v sodbi, izhaja, da bi se z razveljavitvijo popravnega sklepa (kar smiselno predlaga) njena davčna obveznost zvišala. Za to njen pravni interes ni razviden, niti ga ne zatrjuje v pritožbi, saj z razlogi, povzetimi v 3. točki obrazložitve tega sklepa, dejansko nasprotuje delu sodbe, v katerem ni uspela, ne pa popravi sami po sebi. Vrhovno sodiščeje zato pritožbo zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonska zveza med uslužbenko sodišča in stranko v postopku - poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Upnikova žena ni več zaposlena pri pristojnem sodišču, temveč pri Okrožnem sodišču v Kopru. Stiki zaposlenih pristojnega sodišča z njo, ki potekajo v okviru službe oziroma med odmori ter okoliščina, da so zaposlenim pristojnega sodišča stranke obravnavane zadeve znane, ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP. Ob pojasnjenem tudi okoliščina, da je nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča predlagana kot priča, ne vzpostavlja tveganja krnitve videza objektivne nepristranskosti tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - procesna sposobnost stranke - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožnikove procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnik odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
DZ člen 82. ZZZDR člen 56. SPZ člen 59, 59/1. ZPP člen 212, 380.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - plačilo skupnih dolgov - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti - samostojni podjetnik - dohodek iz opravljanja dejavnosti - plodovi - trditveno in dokazno breme - posebno premoženje zakonca - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Dopuščeno revizijsko vprašanje je po svoji naravi materialnopravno, saj naslavlja izrazito stvarnopravno in družinskopravno dilemo, ali je v okoliščinah konkretnega primera dohodek iz poslovne dejavnosti skupno premoženje, ali pa posebno premoženje zakonca (samostojnega podjetnika), ki ga je ustvaril. Ključnega pomena za odgovor na revizijsko vprašanje je opredelitev civilnih plodov.
Drugače kot naravni plod, ki je neposredni in naravni (biološki ali fizikalni) proizvod matične stvari, je civilni plod premoženjski donos, pri katerem naravno (biološko ali fizikalno) donosnost predmeta nadomešča pravno razmerje, katerega predmet je plodonosna entiteta (stvarna, kot je premičnina ali nepremičnina, ali idealna, kot je pravica), in katerega neposredna pravna posledica je redno in vnaprej določeno dajanje premoženjske koristi, generičnega donosa, praviloma denarja. Donos, kot pravilno poudarja revident, je tu "brez nekega posebnega delovnega vložka ne le lastnika stvari (najemodajalca, posojilodajalca), temveč tudi imetnika (uporabnika) stvari (najemnika, posojilojemalca)". V nadaljevanju bo pojasnjeno, da je prav ta okoliščina, namreč vložek dela, in še toliko bolj, ko gre za razmerja med (nekdanjima) zakoncema, ključnega pomena za presojo pripadnosti novo nastale premoženjske koristi, oziroma, kakšna oblika lastnine je v kombinaciji lastnine in vloženega dela nastala na novi stvari.
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas) ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. To bi bil le v primeru, če bi bil predmet podjetniške dejavnosti oddajanje stvari skupnega premoženja (proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin) v najem ali v kakšno drugo dohodek prinašajoče pravno razmerje. In tudi če bi bilo takó (pa toženka tega ne zatrjuje), bi moralo sodišče v duhu sodbe in sklepa št. II Ips 291/2008 tehtati med temeljnim pravilom iz prvega odstavka 59. čl. SPZ, oziroma, ker gre za civilne plodove, pravilom, da le-ti z zapadlostjo pripadejo upravičencu iz plodonosnega pravnega razmerja, in načelom primarnosti delovno ustvarjalnih prispevkov, ki preveva družinsko stvarno pravo.
Vprašanje procesne pravilnosti odločitve, da je dohodek iz poslovne dejavnosti, ki jo je tožnik opravljal po prenehanju zakonske zveze, in v okviru katere je tožnik uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje, bi bilo upoštevno le z vidika zadostne substanciranosti tožnikovih trditev, da je poleg skupnega premoženja (delovnih strojev in poslovnih nepremičnin) v pridobivanje dohodka vložil tudi lastno delo. Vendar ker toženka glede ugovora nenastale pravice ni zadostila trditvenemu bremenu, da ga podpre s trditvami, ki konstituirajo civilni plod, vključno s plodonosnim pravnim razmerjem, nosilno predpostavko pridobivanja civilnih plodov, se tožnikovo trditveno breme niti ni aktualiziralo.
predlog za dopustitev revizije - dokazni postopek - izvedensko mnenje - postavitev sodnega izvedenca - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče lahko zavrne presojo posameznega dokaza s pojasnilom, da sodišče nima potrebnega znanja, če za presojo dokaza zadošča zgolj vizualno percepcija skice in medsebojna primerjava dveh skic, kar predstavlja logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - obstoj dveh izvršilnih naslovov - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali načeli pravnomočnosti in formalne legalitete dopuščata izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja dopustnost izterjatve terjatve, priznane v postopku poenostavljene prisilne poravnave v posodobljenem seznamu terjatev in naložene v plačilo s sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - objektivni pomen revizije
V predlogu za dopustitev revizije je predlagatelj sicer oblikoval vprašanje, vendar je po oceni Vrhovnega sodišča predlagano vprašanje po eni strani vezano izključno na presojo okoliščin obravnavanega primera, po drugi strani pa v tem kontekstu tako splošno, da iz njega ni mogoče razbrati, katera (nadaljnja) pravna vprašanja naj bi sploh bila relevantna za revizijsko presojo.
Tudi v obrazložitvi predloga predlagatelj le splošno navaja, da naj bi mu bila kršena pravica do izjave v postopku pred davčnim organom in pravica do sodelovanja v davčnem inšpekcijskem postopku, okoliščin, ki bi kazale, da bi bil odgovor Vrhovnega sodišča širše pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP), pa niti ne poskuša utemeljiti. Morebitna dopustitev revizije bi tako v celoti temeljila na ugotovitvah o širšem pomenu zadeve, ki bi jih oblikovalo Vrhovno sodišče samo, kar bi smiselno pomenilo dopustitev revizije po uradni dolžnosti.
Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu tožnika za dopustitev revizije glede razlage prvega odstavka 6. člena ZUS-1 in v zvezi s tem glede pravnega vprašanja o tem, ali lahko tožnik v okviru varovanja svojih pravnih koristi ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, uveljavlja v upravnem sporu, četudi jih ni uveljavljal v postopku pred upravnim organom, ugodilo, ker o tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, hkrati pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ter enotnost in razvoj sodne prakse, saj se to stališče Upravnega sodišča pojavlja še v drugih upravnih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščino, izpostavljeno v predlogu, da se sodniki družijo na sodniških šolah, na drugih izobraževanjih in srečanjih enotnega pravdnega oddelka v okviru okrožja Okrožnega sodišča v Celju, po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja takšen razlog, ki ga je mogoče subsumirati pod zakonsko besedilo „drugi tehtni razlogi“.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
Navedbe nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno osebno prizadetost zaradi dolgotrajnosti postopka. Te trditve pa same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.