CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00065240
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 33.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje razvezanih zakoncev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - odplačevanje dolgov skupnega premoženja - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba (formalno zapisana kot predpogodba) v obravnavanem primeru ni bila podlaga za prenos stvarnopravne lastninske pravice na nepremičnini, je pa bila pravna podlaga za terjatev prodajalca za plačilo preostanka kupnine in za terjatev kupcev za sklenitev razpolagalnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) kot premoženjske obligacijske pravice, ki je spadala v skupno premoženje zakoncev. Povedano drugače: stvarnopravna realizacija je bila pomembna le z vidika (stvarnopravne) forme tega premoženja. Stanovanje pa je v ekonomskem (premoženjskem) smislu prešlo v pravno sfero zakoncev že v času zakonske zveze.
Opisana premoženjska pravica se je po razpadu življenjske skupnosti skladno z načelom realne subrogacije vključila v stvarnopravno pravico. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je z razvezo (in po uveljavljeni sodni praksi že prej, s prenehanjem življenjske in ekonomske skupnosti) skupno premoženje zakoncev prenehalo nastajati, je pa do delitve še nadalje obstajalo in se je lahko preoblikovalo. V sodni praksi so bili najpogosteje obravnavani primeri preoblikovanja, izvedenega na način, da je eden od zakoncev stvar ali pravico iz skupnega premoženja po razvezi (ali prenehanju premoženjske skupnosti) prodal in kupnino porabil za nakup drugega premoženja, temu pa odrekal pravno naravo skupnega premoženja. V literaturi in v sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da tudi premoženje, ki je pridobljeno po razvezi zakonske zveze (prenehanju premoženjske skupnosti) iz skupnih sredstev, spada v skupno premoženje. Razlikovalna okoliščina, da v obravnavanem primeru toženec skupne obligacijske premoženjske pravice ni odtujil, pač pa jo je »porabil« za pridobitev lastninske pravice, ni ovira za uporabo navedenega stališča. Utemeljujeta jo neposredna povezava in kontinuiteta med premoženjema pred in po preoblikovanju kot bistvena predpostavka subrogacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - zemljiškoknjižni referent - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
V konkretni zadevi A. A. ni stranka postopka, temveč je zunajzakonski partner tožnikove hčere. Poleg tega je mati A. A. na pristojnem sodišču zaposlena kot referentka in ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v Piranu, ki ima le pet sodnic, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število sodnega osebja. Slednje namreč šteje kar štiriindvajset zaposlenih. Prav tako zaposlena opravlja delo na zemljiškoknjižnem oddelku, med tem ko se konkretni postopek vodi na civilno pravdnem oddelku. Tako z obravnavano zadevo doslej še ni bila v stiku, kar bo z ustrezno organizacijo dela mogoče zagotavljati tudi v prihodnje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - določitev roka za prostovoljno zapustitev države
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z ekonomskimi in socialnimi pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00063183
URS člen 15, 15/3, 33, 37, 37/1, 37/2, 74. OZ člen 82, 82/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - vpogled v elektronske komunikacije - službena elektronska pošta - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - razumno pričakovanje zasebnosti - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do zasebne lastnine - pravica do nadzora nad službenimi sredstvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - skupni namen pogodbenih strank - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Predmet presoje Vrhovnega sodišča je bilo vprašanje protipravnosti posega v tožničino komunikacijsko zasebnost. Toženka (kot bivša delodajalka) je vpogledovala v neaktiven elektronski predal tožničine (bivše) službene pošte. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter merilo razumno pričakovane zasebnosti, kakor ga je ESČP razčlenilo predvsem v zadevi Bărbulescu proti Romuniji, je Vrhovno sodišče presodilo, da je bil poseg ustavno dopusten zaradi varstva tožničine pravice iz 33. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - ugoditev predlogu
Obstoj „drugih tehtnih razlogov“ v ustaljeni sodni praksi največkrat predstavlja nujo, da se zaradi zagotovitve videza nepristranskosti pristojnost za odločanje prenese na drugo sodišče. Tako je običajno zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko. Ker je tožnica sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, je po presoji Vrhovnega sodišča podan tak položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00062575
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - obstoj škodnega dogodka - vzročna zveza - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - kraj škodnega dogodka - kraj ogleda - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge poleg zaslišanja tožnika obsegal tudi zaslišanje priče, prav tako pa je predlagana postavitev izvedencev cestnoprometne ter medicinske stroke. Tožnik ima prebivališče na območju Celja, tu leži tudi kraj škodnega dogodka, ki si ga bo pred izdelavo izvida in mnenja moral ogledati izvedenec cestnoprometne stroke, priča pa je policist Policijske postaje Celje. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Celju.
ZKZ člen 21, 21/3, 22. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - uspeh stranke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - sprememba zahtevka - neocenljiva zadeva
O pravnem interesu je mogoče govoriti samo tedaj, če morebitni uspeh s tožbo pomeni za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanje njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi pa vsebinska obravnava tožbe, v kateri je pritožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, tega cilja ne more doseči, saj pritožnik ob ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem ko si je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ2 s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.
URS člen 22. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZUS-1 člen 21.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - sprememba pravne kvalifikacije - možnost izjave - dolžnost sodišča, da se do navedb opredeli
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi bilo treba pri spremembi pravne podlage tožnici v postopku upravnega spora zagotoviti pravico, da lahko poda ustrezne navedbe in dokazne predloge v zvezi z očitano kršitvijo, ki je drugačna od kršitve, ki se ji očita z odločbo davčnega organa?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394 394-10, 400, 400/3. OZ člen 255, 256, 257.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ničnost notarskega zapisa - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima ter če ima, v kakšnem obsegu, nasprotna stranka v nadomestitvenem postopku po obnovi postopka, dovoljeni na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, možnost v odgovor na s strani predlagatelja obnove postopka podane navedbe in predlagane dokaze, podajati nove navedbe in predlagati izvedbo novih dokazov ter ali je tožeča stranka v obravnavani zadevi glede na stališča sodišč prve in druge stopnje tako možnost imela.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična odškodnina - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožniku glede na obseg škode, ki jo je utrpel v škodnem dogodku, prisojena pravična denarna odškodnina (179. člen v povezavi s 182. členom Obligacijskega zakonika).
predlog za dopustitev revizije - sklep o stroških pravdnega postopka - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje denarne terjatve - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepozen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot prepozna revizija (primerjaj 377. člen ZPP), zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med sodniki - zavrnitev predloga
Dejstvo, da se sodeča sodnica oziroma sodnice Okrajnega sodišča v Žalcu srečujejo z drugo tožnico (ki je sodnica na drugem sodišču) na sestankih in izobraževanjih ter tudi družijo na praznovanjih (širših) sodelavcev, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.