CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00090612
ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZDej člen 46, 87. ZP-1 člen 42, 42/6. ZPacP člen 18. ZIZ člen 271, 271/1.
sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - Zdravniška zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - postopek pred razsodišči - disciplinski postopek - težja disciplinska kršitev - kršitev pravil stroke - kršitev kodeksa medicinske deontologije - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - neustrezna komunikacija - navodila pristojnega zdravnika - ustnost - smrt nerojenega otroka - disciplinska sankcija - javni opomin - uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku - pravilnik o disciplinskem postopku - ugodnejši predpis - zastaranje pravice do pregona - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - pretrganja zastaranja - pravica do zagovora - pretrgana vzročna zveza - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - dokazna ocena izpovedi prič - ocena verodostojnosti priče - dokazna vrednost dokazov - očitna pisna pomota - sodba presenečenja
V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 60, 64. ZMV-1 člen 30.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - pridobitev lastninske pravice - premičnina - izročitev premičnine v posest - registracija vozila - avto
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom izpodbijanega sklepa, da izročitev kupoprodajne pogodbe še ne predstavlja zadostne podlage za pridobitev lastninske pravice na vozilu. Tudi v primeru simbolične izročitve mora prenosnik pridobitelju namreč omogočiti razpolaganje z vozilom, česar pa zgolj sklenjeni zavezovalni pravni posel s pooblastilom za registracijo ne omogoča.
ZD člen 25, 26, 28, 30, 46, 55. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
oporočno dedovanje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - prosta dokazna presoja - dokazna ocena izpovedbe prič - pojem protispisnosti - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage strank - odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - postopek v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga zahtevka - konkretni opis - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - poseg v pravico do sodnega varstva
Če je pri presoji sklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi prestanih telesnih bolečin mogoče sprejeti tudi stališče, da mora tožeča stranka podati trditve o trajanju in intenziteti bolečin (lahke, srednje, hude), pa bi takšna zahteva v primeru duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti pretirano posegla v strankino pravico do sodnega varstva. Zadošča opis tožnikovega subjektivnega doživljanja.
Predlagatelj je s kreditom odkupil polovični solastniški delež na hiši, v kateri prebiva, s čimer je preprečil civilno delitev, zato je treba stroške tega kredita všteti v njegove stanovanjske stroške. Zavarovanje nepremičnine, ki je udeleženčev dom, je potreben strošek, ki ga je treba všteti v njegove stanovanjske stroške.
Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 72, 109, 213, 213/2, 303, 304, 304/1, 304/2. Sodni red (2016) člen 16, 16/1
odškodninska odgovornost odvetnika - povzročitev nepremoženjske škode - žalitev v vlogi - objektivna presoja žaljivosti - navzočnost na glavni obravnavi - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev stranke z naroka - začasna odstranitev iz sodne dvorane - motenje reda na glavni obravnavi - Sodni red - hišni red
Tožnik je bil odstranjen z naroka dne 8. 3. 2024 izključno zaradi svojega neprimernega obnašanja in nespoštovanja pravil Sodnega reda ter Hišnega reda, ki velja v sodni stavbi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 304. člena ZPP, ki določa, da se, če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Tega ne spremeni sklicevanje na dejstvo, da je tožnik prava nevešča oseba. Tožniku tako ni bila kršena pravica do pravičnega in poštenega sojenja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa - konfliktnost med starši - komunikacija - napotitev staršev na izobraževanje - napotitev staršev v program pomoči - kontradiktornost
Sodišče lahko izda začasno odredbo, s katero staršema naloži udeležbo v programih pomoči in izobraževanja zaradi izboljšanja njune komunikacije in reševanja konfliktov, če je izkazano, da neprimerna komunikacija in konflikti med staršema ogrožajo otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00090785
ZPP člen 2, 2/1, 44, 44/3, 286b, 286b/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ZKZ-73 člen 11, 11/1, 21, 21/2.
vrednost spornega predmeta - izvedenec gradbene stroke - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - kmetijsko zemljišče - prvo območje kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija - nelegalna gradnja (črna gradnja)
V postopku je izkazano, da imajo obravnavane parcele trenutno status najboljšega kmetijskega zemljišča. Vendar pa je bilo za presojo utemeljenosti zahtevka potrebno ugotoviti, kakšen status so imela zemljišča v času tožnikove gradnje - tožnik, ki ni bil kmet, namreč z gradnjo na tujem ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Takega statusa zemljišč pa toženki, na katerih je bilo glede na njune trditve glede statusa zemljišč dokazno breme, nista uspeli dokazati.
Toženki sta za gradnjo in kasnejšo uporabo zidanice vedeli in jo dopuščali, zato z ugovorom, da gre za črno gradnjo, v pravdnem postopku po tolikih letih ne moreta uspeti. Reševanje in rezultat inšpekcijskega postopka zaradi črne gradnje se nanaša na varovanje javnopravnega interesa in na to pravdno zadevo nima vpliva.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 2, 2/1, 337, 337/1. URS člen 34, 35.
tožba za plačilo odškodnine - absolutno javna oseba - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do zasebnosti - objava na svetovnem spletu - Twitter - objektivno žaljiv zapis - negativna vrednostna sodba - protipravnost - krivdna odgovornost - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivna sprememba tožbe - nestrinjanje z dokazno oceno - nedovoljene pritožbene novote - razpravno načelo
Groba, žaljiva prispodoba o tožnici, naperjena izključno v njeno osebo, njeno žaljenje in sramotitev, brez kakršnekoli povezave s temeljno razpravo in tožničinim delom, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni imela nobene realne podlage v njeni predhodni izjavi niti temeljni razpravi o družbeno pomembni temi. Tovrstnih zapisov ni dopustno širiti niti zoper absolutne javne osebe. Nedovoljene so vsakomur, tudi znanim javnim publicistom. Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
preživnina mladoletnih otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - preživninske sposobnosti staršev
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševen razvoj otroka.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sladkorna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - duševna motnja - inzulinska črpalka - nujnost in sorazmernost ukrepa
Nasprotni udeleženec niti med večmesečnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici inzulina, ki si ga mora življenjsko nujno vbrizgavati 4x dnevno v različnih odmerkih, ne zmore sam odmerjati, nedoslednost pri tem pa je lahko življenjsko usodna. Pomoč na domu zaradi blodnjavih motenj, ki jih z zdravljenjem ni mogoče odpraviti, zavrača. Utemeljena je še bojazen, da bi nasprotni udeleženec brez vodenja in nadzora zdravil ne sprejemal tudi zaradi prepričanja o zastrupljanju, ki niti med hospitalizacijo ni presahnilo. Opisanega ogrožanja in vzrokov zanj ni mogoče preprečiti drugače, kakor s terapevtskim varstvom strokovno usposobljenih oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - duševna motnja - izvedensko mnenje - izvedenec psihiater - strokovno vprašanje - dokazna ocena
Sodišče postavi pod skrbništvo zgolj tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stroški zastopanja po odvetniku niso bili potrebni zato, ker si je nasprotna udeleženka sama izbrala pravno pomoč. Pravica do pravnega zastopanja je ena izmed temeljnih procesnih jamstev. Vsaka stranka v postopku ima pravico, da jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, stroški takšnega zastopanja pa predstavljajo potrebne stroške. Pritožbeni argument, da bi morala udeleženka stroške nositi sama zgolj zato, ker je izkoristila svojo pravico do (strokovne) pravne pomoči, je pravno zmoten in zato ne terja podrobnejšega odgovora.
ZVKSES člen 6, 16, 16/3, 16/4, 16/4-1, 16/4-2, 16/5, 18, 18/1, 21, 22. OZ člen 82, 82/1, 83, 459, 459-3. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja CS 10/1 Tribuna, CS 10/2 Prule - Praprotnikova, CS 1/49 Vožarski pot, CS 10/6 Prule - KS in CT 56 Karlovška (2006) člen 12.
odprava stvarne napake - kdaj gre za stvarne napake - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - zamuda z izročitvijo nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - način izročitve nepremičnine - plačilo pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila lega igrala dogovorjena in da umestitev konkretnega igrala ni skladna s tem dogovorom. Ker tožena stranka ne nasprotuje njegovi nadaljnji ugotovitvi, da umestitev igrala v nasprotju z dogovorjeno lego predstavlja stvarno napako po 3. točki 459. člena OZ, niti ne prereka drugih predpostavk jamčevalnega zahtevka, ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo odstranitev igrala.
Že iz jezikovne in sistemske razlage zakonske določbe izhaja, da se peti odstavek 16. člena ZVKSES nanaša na 1. točko četrtega odstavka istega člena in podaljšuje rok, določen v tej točki. Ob izpolnitvi pogojev iz petega odstavka 16. člena ZVKSES za presojo pravočasnosti izpolnitve obveznosti pridobitve uporabnega dovoljenja ni več odločilen rok, določen v prodajni pogodbi, temveč trenutek izdaje oziroma prejema uporabnega dovoljenja. S podaljšanjem roka za pridobitev uporabnega dovoljenja pa ni poseženo v nadaljnji petnajstdnevni rok, ki je predpisan za izpolnitev obveznosti izročitve nepremičnine v posest kupca. Takšno razumevanje potrjuje tudi namenska razlaga. Namen dodatnega roka je zagotoviti prodajalcu razumen čas, da organizira in izvede izročitev nepremičnine vsem kupcem posameznih delov stavbe oziroma posameznih enostanovanjskih stavb. Ta čas je toliko bolj potreben in utemeljen v položaju, ko je prodajalec odvisen od ravnanja upravne enote in zato ne more vnaprej predvideti, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine v posest kupca.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - normativna protipravnost - direktiva EU - prenos direktive v pravni red - pokojnina - odmerni odstotek - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - dokazna listina v tujem jeziku
Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
izpodbijanje očetovstva - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku
Postopek za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva spada med postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1). Za te postopke pa ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku, kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu. Pri tem kriteriju je eno izmed osrednjih meril končni uspeh v postopku ter razlogi za nastanek stroškov.
Ker predlagatelj v sproženem postopku ni bil uspešen, je ob uporabi prostega preudarka pravilno odločeno, da nosi stroške, ki so zaradi njegovega (neutemeljenega) predloga nastali nasprotni udeleženki.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prvi nasprotni udeleženki ni mogoče očitati, da je na kakršen koli način prispevala k nastanku ali povečanju stroškov postopka, saj so ti nastali zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Tudi iz teh razlogov je odločitev sodišče prve stopnje pravilna.
Prva nasprotna udeleženka je imela pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga razume (102. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), in dejstvo, da morda pogovorno razume slovensko ali da ima pooblaščenca, ji te pravice ne odvzema.
Tla so bila bolj zdrsljiva, kot dopuščajo standardi varne pohodne površine. Opustitev ukrepov za zmanjšanje zdrsnosti je v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega upravljavca gostinskega lokala. Tudi v pojmovniku civilne odgovornosti opustitev dolžne skrbnosti pomeni hudo malomarnost. Na drugi strani je tožniku očitati, da je v danih vremenskih razmerah lahkomiselno opustil uporabo bergel. Pričakovano mokra tla so vključena v tem očitku, tako da ta okoliščina ne povečuje tožnikove neskrbnosti.