• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sklep IV Cp 248/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
    VSL00091111
    ZPP člen 70, 70-6. ZNP-1 člen 46. DZ člen 136, 137, 161, 162, 162/2. ZOsn člen 5, 44, 44/2.
    začasna odredba v družinskih zadevah - omejitev starševske skrbi - pravica do izobraževanja - pravica do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji - vpis otroka v osnovno šolo - pravica do šolanja - ogroženost otroka - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - obveznosti staršev - pravica do izbire - izločitev sodnika - pogoji za izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - strokovni delavec CSD - procesna veljavnost dejanj - pooblastilo zastopnika - zasebna šola - starševska skrb
    Nasprotna udeleženca v nasprotju z določbo drugega odstavka 44. člena ZOsn nista vpisala otroka, ko je dopolnil šest let, v prvi razred osnovne šole. Zavrnila sta kakršnokoli obliko osnovnošolskega izobraževanja, kot ga določa 5. člen ZOsn - v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo, kakor tudi šolanje na domu. Zgolj znotraj tega okvira imata nasprotna udeleženca pravico do svobodne izbire.
  • 262.
    VSL Sklep V Cp 143/2026
    24.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091334
    ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 137, 137/1.
    zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
    Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
  • 263.
    VSL Sodba II Cp 2113/2024
    24.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091133
    OZ člen 6, 6/2, 147, 171.
    odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
    Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
  • 264.
    VSL Sklep IV Cp 159/2026
    24.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091241
    DZ člen 139, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/1, 151/4.
    sprememba naslova prebivališča - sprememba stalnega prebivališča - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - spremenjene okoliščine - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ureditev stikov
    Sodišče prve stopnje ni spregledalo izražene želje otroka oziroma mnenja CSD, temveč je ob celoviti presoji pravno relevantnih dejstev sprejelo drugačen zaključek. Razlogi, ki jih navaja A. v svoji izjavi, namreč niso povezani s formalno določitvijo naslova, temveč ureditvijo časa (stikov), ki ga preživlja z enim in drugim od staršev. Navedeno pa ni predmet tega postopka.
  • 265.
    VSL Sklep III Cp 2309/2025
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091143
    ZD člen 131, 132, 143, 175.
    začasni skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - udeleženci zapuščinskega postopka - druge osebe - upnik v zapuščinskem postopku - zavrženje predloga
    Institut začasnega skrbnika zapuščine ureja prvi odstavek 131. člena ZD, ki določa, da ga sodišče postavi, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče ter v drugih primerih, kadar je to potrebno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi krog potencialnih dedičev, znan. Tega v ničemer ne spremeni dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, saj zapuščina na dediče preide že v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).

    Namen instituta je ohraniti zapuščino in zanjo poskrbeti oz. jo upravljati vse od zapustnikove smrti do trenutka, ko postane znano, kdo so dediči. Sodišče zato mora skrbnika imenovati v primerih: ko ni jasno ali dediči obstajajo in ali so vsi znani; ko je vsaj en izmed dedičev neznanega bivališča oz. drugače nedosegljiv; ko obstoji spor zaradi obstoja oz. veljavnosti oporoke in se (še) ne ve, kdo bo dedič; itd. Nasprotno, imenovanje skrbnika ni potrebno, ko je na drug način poskrbljeno za upravljanje zapuščine, ko so (vsi) dediči znani in lahko sami poskrbijo za začasno upravljanje zapuščine. Prvenstveno je torej namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino. Nikakor pa ne skrb za morebitne terjatve ali zahtevke upnikov oz. tretjih oseb do zapuščine.

    Med 'druge osebe' sodijo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Na primer osebe, ki zahtevajo izločitev v korist potomcev, upravitelj in skrbnik zapuščine, izvršitelj oporoke ali upniki, ki so skladno s 143. členom ZD zahtevali ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (ločitveni upniki). Takega zahtevka pritožnik ne uveljavlja. Sodna praksa je tudi jasna, da upniki, ki ločitve ne zahtevajo, niso udeleženci zapuščinskega postopka.
  • 266.
    VSM Sklep II Cp 63/2026
    24.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSM00091456
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
    Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
  • 267.
    VSM Sodba I Cp 1020/2025
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSM00092107
    ZD-D člen 8, 26, 26/1, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 42/1, 61, 142. ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-15.
    ničnost oporoke - veljavnost pravnih poslov - uporaba pravil obligacijskega prava - razdedinjenje - nujni dedič - prehod premoženja na dediče - zahtevek za ugotovitev ničnosti - oporočni dedič - zakoniti dedič
    Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden.
  • 268.
    VSMB Sklep II Cp 178/2026
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSMB00094673
    ZD člen 133, 143.
    zapuščinski postopek - ločitveni upnik - ločitev zapuščine - zakoniti dedič

    Dedič je tudi v primeru ločitve zapuščine pravni naslednik zapustnika, čeprav gre za vrednostno in predmetno omejeno odgovornost. Na podlagi navedenega se bo tako izvršilni oziroma drug postopek nadaljeval z novim dolžnikom - dedičem.

  • 269.
    VSL Sodba II Cp 179/2025
    24.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091653
    OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8.
    odškodninska odgovornost - nesreča pri sankanju - dokazovanje nevarnosti - nevarnost - izvedenec - dokazna ocena - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem - tehnična ureditev prog - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - običajne nevarnosti
    Upravljavec sankališča ali organizator sankanja odgovarja le za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Padci in poškodbe ne pri smučanju ne pri sankanju niso nekaj neobičajnega, četudi so posledica izgube oblasti (zaradi prehitre vožnje, napačne izbire trase, …). Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži, pa s takšnim tveganjem soglaša.
  • 270.
    VSL Sodba II Cp 1237/2024
    24.2.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00091868
    OZ člen 135, 150.
    odškodnina - zdraviliško zdravljenje - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odprava upravne odločbe - socialni spor - protipravnost - nepravilnost odločitve - načelo proste presoje dokazov - izvedenec medicinske stroke

    Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje in poudarja, da je treba ločiti med nepravilnostjo in protipravnostjo - nepravilnost pomeni napačno odločitev pri presoji dokumentacije, protipravnost pa kvalificirano kršitev, na primer kadar upravnemu organu lahko očitamo samovoljno, arbitrarno ali očitno strokovno nesprejemljivo ravnanje. V obravnavanem primeru takšno kvalificirano odstopanje ni izkazano. Organa toženke sta odločala na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in v okviru Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer ni bilo ugotovljeno samovoljno, arbitrarno ali očitno strokovno nesprejemljivo ravnanje. Zato zgolj dejstvo, da je bila odločba v socialnem sporu kasneje odpravljena, samo po sebi ne utemeljuje protipravnega ravnanja toženke.

  • 271.
    VSL Sklep III Cp 1975/2025
    23.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090953
    ZPP člen 154, 154/3. DZ člen 74, 74/1, 83.
    ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
    Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
  • 272.
    VSL Sklep III Cp 2029/2025
    23.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00091012
    ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35, 35/1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 324, 324/3, 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 342, 345, 359.
    pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepoved reformatio in peius - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - materialno procesno vodstvo - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek s pritožbo - vsebina vloge
    Toženka je z zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe želela doseči, da bi se prvostopenjsko sodišče v izreku opredelilo glede njenega pobotnega ugovora in ji s tem dalo možnost, da se zoper ta del - če bi bil zanjo neugoden - pritoži. Tovrstne pomanjkljivosti (tj. pomanjkanje enega izmed členov v veččlenskem izreku sodbe, s katero je odločeno (tudi) o procesnem pobotu) se lahko uveljavijo s pritožbo in ne s predlogom za izdajo dopolnilne sodbe.
  • 273.
    VSL Sklep II Cp 2234/2025
    20.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00091225
    SPZ člen 32, 33. ZPP člen 76, 76/3.
    motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
    Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
  • 274.
    VSL Sklep II Cp 308/2026
    20.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090884
    DZ člen 240, 240/1, 241, 242, 242/1, 243, 245, 245/1, 245/2, 246, 246/1, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 250/3, 251, 251/1, 262, 262/1, 262/2, 264, 264/1, 264/2. ZDOsk-1 člen 20.
    skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - primernost skrbnika - skrbniško poročilo - oskrbovalec - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena novota - pomoč med ožjimi družinskimi člani
    Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.
  • 275.
    VSL Sklep II Cp 212/2026
    20.2.2026
    DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091384
    ZD člen 132, 221. ZZK-1 člen 124.
    dodatni sklep o dedovanju - zavrnitev predloga - obseg zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dedovanje - prehod premoženja na dediče - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
    V obseg zapuščine se zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih zemljiške knjige.
  • 276.
    VSL Sklep V Cp 318/2026
    20.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091137
    SPZ člen 77, 77/1. ZNP-1 člen 167, 167/1, 167/2.
    postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
    Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
  • 277.
    VSL Sodba II Cp 2066/2024
    20.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00091144
    ZPP člen 7, 212, 214, 279c, 282, 282/1, 458, 458/1. OZ člen 86. SZ-1 člen 29.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - spor o veljavnosti pogodbe - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - energetska sanacija - sklep etažnih lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - odločba o stroških postopka - pripravljalni narok - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba na naroku - navzočnost pooblaščenca
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je lahko veljaven del sicer neveljavne pogodbe, pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v obravnavanem primeru za vprašanje (zadostnega) soglasja volj pogodbenih strank in ne za vprašanje obličnosti.

    Prerekanje trditev nasprotne stranke mora biti določno in obrazloženo. Zgolj navedbe, kot jih je podal toženec: "da prereka vse terjatve domnevno neporavnanih vplačil v rezervni stanovanjski sklad, stroške upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja večstanovanjske hiše, ki jih tožeča stranka iz naslova zemljiškoknjižne lastnice dveh stanovanj izterjuje", ne zadostijo standardu obrazloženih trditev, s katerimi bi na ravni konkretnosti prerekal trditve tožnika, da je bil dolžan plačati stroške, izhajajoče iz predloženih računov, v vtoževani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Z navzočnostjo pooblaščenca, ki lahko opravlja vsa procesna dejanja, ki jih je na podlagi prvega odstavka 279.c člena ZPP na pripravljalnem naroku potrebno opraviti, je zadoščeno zakonski zahtevi po strankini navzočnosti. Če se stranka, na zahtevo sodišča po osebni navzočnosti na pripravljalnem naroku iz šestega odstavka 279.c člena ZPP, pripravljalnega naroka ne udeleži osebno, navzoč pa je njen pooblaščenec, to še ne pomeni, da stranka na pripravljalni narok ni prišla, na kar se nanaša določba prvega odstavka 282. člena ZPP.
  • 278.
    VSC Sklep I Cp 408/2025
    19.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSC00092184
    ZD člen 203.
    ustavitev zapuščinskega postopka - obstoj premoženja
    Ker ni bilo premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na podlagi 203. člena ZD materialnopravno pravilna.
  • 279.
    VSL Sklep III Cp 342/2026
    19.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090822
    ZDZdr člen 39.
    zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - poslabšanje stanja - agresivnost
    Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.

    Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.
  • 280.
    VSL Sodba II Cp 1941/2024
    19.2.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091368
    OZ člen 182.
    nova škoda - zahtevek za plačilo odškodnine - bodoča škoda - predvidljiva škoda - pričakovana bodoča škoda - depresivne motnje - neobstoj vzročne zveze - zavrnitev zahtevka - sodna poravnava
    Nove škode OZ izrecno ne ureja, gre za izraz, ki se je uveljavil v sodni praksi kot označba tiste bodoče škode, ki jih 182. člen OZ ne pokriva. Po ustaljenih stališčih gre za škodo, ki mora biti v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zanjo pa velja, da presega škodo, znano ob sklenitvi poravnave, in je ob normalnem teku stvari objektivno ni bilo mogoče pričakovati.

    Ker škoda iz naslova odstranitve OSM, posttravmatske artroze in depresivne motnje ne predstavlja nove škode, škoda iz naslova poslabšanja kroničnega bolečinskega sindroma pa ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za vse posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno zavrnilo.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>