potrošniški spor - obračun za plačilo dela - pravilnost obračuna - reklamacija računov - odgovor na zahtevo - nepravilnost izpolnitve - omejitev pravic
Podjetje mora potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska. Ni pa za konkretni spor uporabna določba drugega odstavka 101. člena ZVPot-1, saj se ta nanaša na zahtevke potrošnika iz naslova nepravilnosti pri opravljeni storitvi. Potrošnik lahko v takem primeru na podlagi prvega odstavka 100. člena ZVPot-1 zahteva neodplačno odpravo nepravilnosti pri opravljeni storitvi; zahteva ponovno izvedbo storitve; zahteva vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi pri opravljeni storitvi ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska. Če obstoj nepravilnosti pri opravljeni storitvi ni sporen, podjetje čimprej, vendar najpozneje v osmih dneh ugodi potrošnikovi zahtevi iz 100. člena ZVPot-1. Če pa je obstoj nepravilnosti pri opravljeni storitvi sporen, pa podjetje pisno odgovori potrošniku na zahtevo najpozneje v osmih dneh po njenem prejemu (prim 101. člen ZVPot-1). Gre torej za rok namenjen odgovoru na potrošnikovo zahtevo iz prvega odstavka 100. člena ZVPot-1 in ne za rok, ki bi urejal odgovor na kakšen drug dopis potrošnika podjetju.
(Ne)prejem odgovora na reklamacijo računa ni bistvenega pomena za odločitev.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - samostojni postopek - verjetnost nastanka terjatve - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost razpolaganja s premoženjem - konkretizacija nevarnosti - neznatna škoda - obseg trditvenega in dokaznega bremena - nezadostna trditvena podlaga - pravica razpolaganja - prosto razpolaganje z nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - pomen oglasa za prodajo
Pri objektivni nevarnosti je vir nevarnosti lahko (poleg ravnanja dolžnika) tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Nevarnost glede vira mora biti konkretizirana. Toženčevo življenje v tujini in njegova materialna nevezanost na Slovenijo, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo z nepremičninami razpolagal, za utemeljitev objektivne nevarnosti ne zadoščajo.
Načeloma je vsak poseg v lastninsko pravico škodljiv in zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved odtujitve in obremenitve le neznatno škodo v smislu tretjega odstavka 272. člena ZIZ.
URS člen 22. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 287, 574.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pravica do poštenega sojenja - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - celovita in prosta presoja dokazov - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - manjkajoča trditvena podlaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - konkretizirano prerekanje dejstev - dokazni standard prepričanja
Dolžnost sodišča opraviti materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ne velja absolutno in ne pomeni, da je sodišče dolžno zahtevo po navedbi dovolj konkretne trditvene in dokazne podlage izpolniti namesto stranke. Skladno z že omenjenim razpravnim načelom je namreč breme zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev primarno na strankah, sodišče ima lahko v zvezi s tem le korekturno vlogo. Samo če stranka določenih navedb oziroma dokazov ni ponudila kljub vsej dolžni skrbnosti, pride v poštev materialno procesno vodstvo.
V veljavnem civilnem procesnem pravu ne veljajo nobena dokazna pravila, če zakon ne določa drugače. To med drugim pomeni, da nobeno dokazno sredstvo nima vnaprejšnje prednosti pred drugimi, temveč sodišče izvedene dokaze prosto ocenjuje. Pravno pomembna dejstva ugotavlja upoštevaje vsak dokaz posebej, pri čemer mora narediti tudi medsebojno primerjavo vseh izvedenih dokazov in na nato napraviti njihovo sintezo.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - nujni prisilni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - varovanje zdravja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - bolezensko stanje - odklanjanje zdravljenja - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži, da je odklanjanje zdravljenja posledica udeleženčeve voljne odločitve oziroma posledica načina njegovega življenja. To je izvedenka v svojem mnenju izrecno izključila, saj je pojasnila, da je zavračanje zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja. Pri udeležencu gre torej za tako duševno motnjo, zaradi katere se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku sploh ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati. V takem primeru pa je, upoštevajoč tudi ustaljeno sodno prakso, zavrnitev zdravljenja mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. čena ZDZdr.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 41, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela - kilometrina
Preglede zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje tako za osnovno mnenje kot tudi pisno dopolnitev Komisiji priznalo nagrado v višini 350,00 EUR oz. za pisno dopolnitev 153,00 EUR (40. člen Pravilnika), saj je štelo, da tako mnenje kot pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
Zakaj bi naj ustna dopolnitev bila zelo zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti Komisija niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je vpogledalo v spletno stran avtobusne družbe X.
Pri tem pa glede na zgoraj navedeno o primernem oz. ustreznem javnem prevozu ni mogoče govoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izvedencem priznalo kilometrino na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana.
Drži, da noben ukrep v celoti ne more preprečiti, da ne bi prostorov uporabljali tudi uživalci drog. Vendar pa navedeno ne pomeni, da zavarovanka toženke ni bila z ničemer dolžna reagirati na očitno perečo problematiko. V skladu z 5. členom ZVZD je bila dolžna zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Glede na opustitev ustreznih zaščitnih ukrepov zavarovanke je podana vzročna zveza s tem, da se je tožnica pri praznitvi koša zbodla z uporabljeno iglo.
Izbira, kateri dokaz pravdna stranka predlaga v dokaz dejstva, ki ga zatrjuje, je v njeni sferi; to, da tožnica ni predlagala izvedenca medicinske stroke, ne more samo po sebi pomeniti, da sekundarnega strahu ni utrpela.
postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - ogroženost otroka - višina denarne kazni
Stik z očetom za otroka predstavlja mučenje. Otroka, ki sta bila vrsto let izpostavljena nasilju očeta, se v roku treh mesecev ne moreta tako čustveno okrepiti, da bi se s svojimi stiskami lahko spopadala.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
višina preživnine za mladoletnega otroka - znižanje preživnine za otroka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote - korist mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok. Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
ZD člen 165. ZPP člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1.
dodatni sklep o dedovanju - agrarna skupnost - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - pravni laik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00083892
URS člen 54. DZ člen 7, 138, 139, 141, 141/1, 189, 190. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a, 125a/4.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - vročanje pošiljk - prepozna pripravljalna vloga
Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.
napotitev na pravdo - nujno in enotno sosporništvo - omejitev dedovanja
Sodišče prve stopnje je povsem neobrazloženo zakonitega dediča in RS kot upnika štelo kot enotna in nujna sospornika. Dejstvo ali je A. A. dedinja po pokojnem, namreč vpliva na velikost dednega deleža dediča, ne vpliva pa na pravico RS, da doseže izročitev premoženja na podlagi omejitve dedovanja.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno stanovanje - primernost stanovanja - nevarnost za zdravje - astma - redno vzdrževanje - pravica do zasebne lastnine - pomanjkljivosti sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nadalje pa je pomembno, kar je že bilo poudarjeno v sodni praksi, da samo dejstvo, da ima toženec primerno stanovanje, še ne pomeni, da se mora vanj preseliti. V takem primeru se le ugotovi, da ta možnost obstaja in da je stanovanje primerno. Ali se bo toženec tja preselil, pa je njegova stvar. Drugo primerno stanovanje je namreč lahko vir sredstev, s katerimi si najemnik kupi drugo stanovanje kje drugje, prav tako lahko stanovanje npr. oddaja in s tako pridobljenimi sredstvi plačuje profitno najemnino za drugo stanovanje.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - pojasnilna dolžnost - nadaljevanje del - vremenske razmere
Opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). Tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej.
URS člen 22, 54, 54/1, 54/2. DZ člen 7, 7/4, 171, 171/3. ZNP-1 člen 106. ZOsn člen 4, 5.
starševstvo - vzgoja in izobraževanje - osnovna šola - starševska skrb - korist mladoletnega otroka - omejitev starševske skrbi - ukrep trajnejše narave
Glede na obrazloženo je sodišče v postopku sprejema ukrepa, s katerim je poseglo v starševsko skrb, ustrezno tehtalo tako ustavno pravico do starševstva, ki staršem primarno zagotavlja odločati tudi o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, kot na drugi strani ali ravnanje staršev sledi otrokovi koristi ali jo ogroža.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083502
ZIZ člen 29a, 272, 272/1. ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - kršitev pravice do izjave - kredit v CHF - varstvo potrošnikov - verjetnost terjatve - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe
Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo.
dedovanje države - kaducitetna pravica države - zapuščina brez dediča - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo
Obe sporni vozili sta bili v času zapustničine smrti po podatkih javne evidence (ERISK) še v njeni lasti, kar skladno z 11. točko 3. člena ZMV-1 vzpostavlja domnevo lastništva. RS izpostavlja dvom v obstoj vozil le v času odločanja sodišča, kar je nepomembno. Morebitna odtujitev ali uničenje vozil, do katerih je prišlo po smrti zapustnice, na odločitev o izročitvi zapuščine brez dediča v last pritožnice ne vplivata, še manj to velja za morebitno spremembo lokacije vozil.
odškodninski spor - prometna nesreča - trčenje avtomobila in kolesarja - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca - vožnja brez čelade - skrajna skrbnost - avto kot nevarna stvar
Pritožba priznava, da je tožnik v križišče zapeljal po levi kolesarski stezi, v nasprotni smeri od dovoljene za kolesarje, a meni, da to ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pritožbeno sodišče meni ravno nasprotno, da je tožnikova vožnja v nasprotno smer od dovoljene še kako pomembna za nastanek škodnega dogodka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zaradi take tožnikove vožnje lahko pazljivost voznice manjša, saj ni mogla pričakovati, da bo z leve pripeljal kolesar, ter da bi se moral kolesar zavedati, da vozi po napačni strani cestišča in biti zato še bolj pazljiv.
V obravnavani zadevi je bil ugotovljen 50 % soprispevek tožnika. V tem je upoštevano na eni strani dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke imetnica nevarne stvari, ki je kršila vsaj 45. člen ZPrCP in ni ravnala s skrajno skrbnostjo, da dogodek ni bil povsem nepričakovan, saj bi se voznica morala zavedati, da lahko čez prehod za pešce z vsake strani lahko pride vsaj pešec, če ne (glede na naravo kolesarskega prometa v Ljubljani) tudi kolesar, in bi zato morala v takšni situaciji še zmanjšati hitrost. Na drugi strani je bilo upoštevano, da je tožnik v križišče zapeljal skozi rdečo luč na semaforju in to z nasprotne smeri od dovoljene ter da očitno ni opazil vozila zavarovanke tožene stranke.