stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - poslovno stanovanjski objekt - delitev stroškov - ključ delitve stroškov - upravljanje skupnih delov stavbe - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
V predmetni stavbi so tudi poslovni prostori, več kot polovica površine pa je namenjena stanovanjem (oskrbovana stanovanja in dom starejših občanov). Zaključek sodišča prve stopnje, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je zato pravilen. Ob takšni ugotovitvi so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1.
Vzdrževalni stroški so tudi glede na dikcijo prvega odstavka 30. člena SZ-1 podvrženi avtonomiji volje, saj je zakonodajalec pustil možnost, da se glede delitve teh stroškov etažni lastniki dogovorijo s pogodbo o medsebojnih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082713
ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.
Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
ZPP člen 105, 106, 108, 108/4, 180, 180a, 365-2, 366.
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - prošnja za brezplačno pravno pomoč - poziv za popravo tožbe - zavrženje nepopolne vloge - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - obvezne sestavine tožbe - zadostno število izvodov tožbe - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv za dopolnitev vloge
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči upravni postopek, ki teče ločeno in ne vpliva avtomatično na podaljšanje roka v tekočem sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je tako pritožnika na podlagi določb 108. člena ZPP in skladno z določbami 180., 105. in 180.a člena ZPP v sklepu z dne 10. 10. 2024 ustrezno in obrazloženo pozvalo na dopolnitev tožbe, mu za to postavilo 15-dnevni rok rok in ga opozorilo tudi na pravno posledico (šesti odstavek 108. člena ZPP), če tega v dodeljenem roku ne bo storil, kot tudi, da mora biti vloga vložena v ustreznem številu izvodov (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pritožnik tožbe z dne 4. 6. 2024 v dodeljenem roku v sklepu z dne 10. 10. 2024 ni dopolnil v skladu z navodili sodišča prve stopnje, prav tako tudi pred iztekom sodnega roka ni zaprosil za njegovo podaljšanje, kar bi sicer na podlagi tretjega odstavka 110. člena ZPP lahko storil. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo z dne 4. 6. 2024 utemeljeno zavrglo kot nepopolno (četrti odstavek 108. člena ZPP).
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - nasprotna tožba - navedba dejstev - popolnost tožbe - individualizacija tožbenega zahtevka - poziv za dopolnitev vloge
Ker tožnik tudi po predhodnemu pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem roku ni dopolnil dejanskih tožbenih navedb, da bi bilo mogoče razbrati, kaj s tožbenim zahtevkom zasleduje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP), na takšno posledico pa je sodišče prve stopnje tožnika tudi predhodno opozorilo (šesti odstavek 180. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00083249
ZFPPIPP člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2. ZIZ člen 2, 15. ZPP člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku - začetek postopka zaradi insolventnosti - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - procesna ovira
Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.
ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sklep sodišča prve stopnje o takšnem strankinem ugovoru spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)1. Zoper takšne sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plačilo odškodnine - poškodba policista pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard - policijsko pridržanje - strokovni prijem - nepredvidljivost položaja - vzročna zveza - poslabšanje zdravstvenega stanja - predhodno zdravstveno stanje - prispevek k škodnim posledicam - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - nasprotja med razlogi - protispisnost
Tožnik se je poškodoval pri izvajanju strokovnega prijema "ključ na komolec" v prostorih policijske postaje, kamor je bil kršitelj pripeljan z namenom policijskega pridržanja, ki je bilo potrebno zaradi kršenja javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v A. Ravnanje kršitelja, ko je ta v postopku seznanjanja s pravicami ob pridržanju še naprej nadaljeval s kršitvami in naposled vstal ter se napotil proti vratom sobe, rekoč, da gre domov, je od tožnika terjalo takojšnje ukrepanje. V okviru opravljanja svojih nalog je moral kršitelja, ki ni upošteval njegovih ukazov, zaustaviti z uporabo fizične sile. Tudi pri tem se je kršitelj upiral in sta s tožnikom nato padla na tla, a se kršitelj še vedno ni umiril. Opisana dejstva podpirajo pritožbeno stališče, da je v obravnavani zadevi šlo za nevarno dejavnost, saj je bilo ravnanje močno vinjenega in agresivnega kršitelja, ki se ni pokoril tožnikovim ukazom, nepredvidljivo, in ga tožnik kljub vsej dolžni skrbnosti ni mogel imeti popolnoma pod nadzorom.
Prispevek posameznega dogodka k vtoževani škodi je strokovno vprašanje s področja medicine in se do njega lahko opredeli le sodni izvedenec, sodišče navedenega samo ne more ugotavljati.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - sodelovanje v postopku - izkazanost pravnega interesa - pretekla raba zemljišča
Po prvem odstavku 7. člena ZVEtL-1 sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku.
Vsi kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 so enakovredni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083248
OZ člen 131, 187, 662. ZPP člen 318.
zamudna sodba - pravočasna vloga - prepozna vloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - pristojnost sodišča - očitna pomota - skrbnost pooblaščenca - vloga, vezana na rok - nevednost ali očitna pomota - gradbena pogodba - izvajalec - investitor - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - solidarni dolžnik - sosporniki - navadno materialno sosporništvo - naročnik storitve
Očitno pomoto (lapsus) pri odvetniku je mogoče utemeljiti, če je npr. sodišče v sami vlogi pravilno navedeno, napačen naziv pa je napisan na pisemski ovojnici ali kaj podobnega, medtem ko je v tej zadevi tako na vlogi kot na ovojnici pritožnica napisala napačno sodišče (vključno z napačnim poštnim naslovom na ovojnici).
Ker je v razmerju do pritožnice ugotovljeno, da je podana krivdna odškodninska odgovornost izvajalca po prvem odstavku 131. člena OZ, je s tem na temelju 187. člena OZ za škodo solidarno odgovorna tudi pritožnica kot investitorka.
izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni uspela dokazati, da bi tožnica soglašala s podaljšanjem najemnega razmerja s toženko. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilno zaključilo, da zgolj na podlagi izpostavljenega dejstva, da je tožnica toženki dopuščala, da stanovanje uporablja, ter ji za uporabo stanovanja zaračunavala znesek, ki ustreza znesku najemnine (ki ga je tožnica plačevala v času sklenjene najemne pogodbe), ni moč sklepati na soglasje pravdnih strank o podaljšanju najemne pogodbe.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska uporaba nepremičnine - sporazum o delitvi - listina - predlagani dokazi - dokazno pravilo - dokaz z zaslišanjem prič - skupna uporaba - klet - skupni prostori - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - kršitev pravice do obravnavanja - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pripravljalna dela
Sklenjen dogovor iz leta 1985 ni bil vpisan v zemljiško knjigo, zato ni izključeno, da se je dogovor o delitvi izvrševal drugače, kot je sklepati iz zapisa. Sklenjen dogovor je tako le eden od dokazov glede dejanske uporabe nepremičnine, ne pa edini. Za dokaz dejanske uporabe ni predpisano dokazno pravilo, ampak lahko stranke to dejstvo dokazujejo v vsemi dokazi, ki so jim na voljo. Med temi je tudi dokaz z zaslišanjem prič. Predlagatelj v pritožbi opozarja ravno na to, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ki ju je predlagal in ki bi izpovedovali, da se dejanska etažna lastnina ni oblikovala na način, kot izhaja iz dogovora iz leta 1985, ampak da je bila dogovorjena skupna uporaba kletnih prostorov. Sodišče je z neizvedbo tega dokaza predlagatelju vzelo možnost, da dokazuje zatrjevano več kot 30-letno dejansko uporabo spornih prostorov, kar pomeni procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083247
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 346, 365, 366, 371, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodbeno določilo - načelo vestnosti in poštenja - zastaranje denarne terjatve - pričetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja terjatve - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - konverzija terjatev
Pritožničino stališče, da je presoja spornega pogodbenega pogoja izključena iz uporabe Direktive 13/93, ker naj bi učinkoval enako kot uporaba 371. in 372. člena OZ, ni utemeljeno.
Dajatveni zahtevek, z obstojem katerega pritožnica pogojuje obstoj pravnega interesa za ugotovitev ničnosti pogodbe, ni zastaran.
Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti tako za dejanske okoliščine kot tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja. V skladu s 365. členom OZ pa se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Za uveljavitev terjatev iz neveljavne pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da pomanjkljivih informacij potrošniku ponudnik ne more sanirati z obvestili, danimi med izvrševanjem pogodbe, in da pouk o možnosti konverzije ob sklenitvi pogodbe, ne da bi bil potrošniku pojasnjen mehanizem delovanja pogodbenega pogoja, pri potrošniku celo utrdi prepričanje o tem, da sklenjeni kredit zanj ne pomeni tveganj, večjih od kredita v domači valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082359
ZIZ člen 272. DZ člen 67. ZPP člen 264.
začasna odredba - zavarovanje nedenarnih terjatev - postopek izdaje začasne odredbe - skupno premoženje bivših zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine - prodaja nepremičnin - zavarovanje dokazov - popis in cenitev premoženja - sef
V postopku zavarovanja je lahko odločitev zaradi načela hitrosti sprejeta na podlagi krajšega dokaznega postopka in posledično krajše (nepopolne) dokazne ocene. Tudi zato, ker se v postopku zavarovanja dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, s procesnega vidika ne more biti problematično, če sodišče v njem ne izčrpa ponujene dokazne ponudbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je obstoječe trditveno in dokazno gradivo sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o ugovoru. Toženec v svojih procesnih upravičenjih ni bila prikrajšan, čeprav niso bili izvedeni vsi njegovi dokazi z zaslišanjem strank in prič. Zahteva po izvedbi vseh predlaganih dokazov obeh pravdnih strank bi pripeljala do situacije, ko bi bilo moč o ugovoru odločiti šele ob zaključku celotnega postopka, kar pa ni namen odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo, kjer naj bi bil postopek hiter, dokazni standard pa znižan.
Za skupno premoženje gre tudi v primerih, ko je bilo pridobljeno na kakršenkoli odplačen način, in ne le na podlagi dela (67. člen DZ).
Vlaganja v nepremičnini so predstavljala skupno premoženje pravdnih strank oziroma povečanje vrednosti nepremičnin zaradi vlaganj.
Verjetno je, da je tožnica v nepremičnini, ki je posebno premoženje toženca, vložila posebno premoženje, stranki pa naj bi vlagali tudi skupno premoženje, zaradi česar naj bi prišlo do povečanja vrednosti nepremičnin. Obe nepremičnini sta bili po izvedenih vlaganjih prodani, zato je prišlo do spremembe oblike skupnega premoženja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da obstaja nevarnost za kasnejšo nemožnost uveljavitve terjatve.
Zavarovanje dokazov se na predlog stranke izvede, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja (264. člen ZPP).
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082612
OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.
Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.
Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.
SPZ člen 33, 33/1, 34, 75. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
posestno varstvo - motenje posesti - varstvo pred imisijami - sprememba posestnega stanja - izvrševanje posesti - gostinska dejavnost - trditveno in dokazno breme - oteženo izvrševanje posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica ni ne zatrjevala ne dokazovala, v čem je sprememba (prejšnjega) posestnega stanja. Prav ta dejstva (in ne koncentracija smradu in škodljivih snovi v zraku, ki naj bi jo izmeril izvedenec ekološke stroke) pa so pravno odločilna za presojo, ali je očitano dejanje motilno. Bistveno je, da pred motenjem obstoječi način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen in položaj posestnika resnično poslabšan prav zaradi ravnanja tožene stranke.
Tožeča stranka je vložila sicer sklepčno tožbo, saj je navedla minimum tistih dejstev, ki še zadoščajo za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice. Vendar se je njeno trditveno breme oziroma dolžnost substanciranja trditev iz tožbe povečala zaradi ugovorov, ki jih je podala tožena stranka. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je po vložitvi sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, se namreč navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka, ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Posestno motnjo lahko predstavljajo tudi imisije, če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri uporabi stvari motijo, vendar le, če so v smislu prvega odstavka 75. člena SPZ prepovedane: to je, če presegajo mero, ki je običajna glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere, ali ki povzročajo znatno škodo.
Tudi če bi šlo za kršitev določb pravdnega postopka o prekluziji, bi morala pritožba zatrjevati, da je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa pritožba ne pove. Zato s pritožbeno grajo ne more uspeti. Gola kršitev določene določbe ZPP namreč ne zadošča za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina ... ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje zakonca - procesno trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje.
odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izključna krajevna pristojnost - sklep o nepristojnosti - nov zakon - pravica do izjave
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper A. zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.