Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ne dopusti nasprotne tožbe, je sklep procesnega vodstva. Pritožbe zoper tak sklep ni.
Napačen pravni pouk ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Če sodišče tožbo po primarnem zahtevku zavrže, nastopijo pogoji za obravnavanje podrejenega zahtevka, ki s tem postane primarni.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vključitev otroka v vrtec - sprejem otroka v vrtec - določitev vrtca - največja korist otroka
Nasprotni udeleženec ne nasprotuje, da se B. vključi v vrtec, nasprotuje le, da se vključi v vrtec A. Njegov predlog, da se otroka vpiše v vrtec D., ki je v neposredni bližini prebivališča nasprotnega udeleženca, je bil s pravnomočno odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 170/2022 z dne 3. 5. 2023 zavrnjen. Pomembna razlikovalna okoliščina v tej zadevi glede na pravnomočno zavrnjen predlagateljev predlog, da se otroka vpiše v vrtec D., je, da ne gre za odločitev o spremembi vrtca, temveč le za začasno nadaljevanje obiskovanja vrtca A., ki ga je s soglasjem obeh staršev otrok obiskoval že od od svojega 11. meseca starosti.
V tem trenutku je tudi po mnenju pritožbenega sodišča v največjo korist otroka, da ostane v dosedanjem vrtčevskem okolju, kar zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
začasna odredba - ukrepi za varstvo koristi otroka - otrok, oddan v rejništvo - posebne potrebe otroka - prenehanje rejništva - namestitev v socialnovarstveni zavod - stiki otroka s staršem - ogroženost otroka - mnenje otroka - načelo otrokove koristi
Sodišče je dolžno z vso skrbnostjo presoditi otrokovo mnenje, vendar pa ga upošteva le, če je v soglasju z otrokovo koristjo. Okoliščine konkretnega primera tega ne potrjujejo. A. A. je otrok s posebnimi potrebami, zato še toliko bolj potrebuje varno in strukturirano okolje z jasnimi pravili. V preteklosti nasprotna udeleženka s sinom ni imela posebej pogostih stikov. V letu 2019 in 2021 se je iz njegovega življenja deloma umaknila. Po ponovni vzpostavitvi stikov pa mu je podarila telefon, ki na dečka vpliva negativno. A. A. preživlja veliko časa na telefonu, nasprotna udeleženka pa ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Z verjetnostjo je ugotovljeno, da je v njeni novi partnerski zvezi prisotno nasilje, o čemer je tudi sama poročala. Materina nepredvidljivost ter njene omejene možnosti razumevanja postopka in izvajanja skupnih dogovorov narekujejo postopno izvajanje stikov, kot jih je v dispozitivu izpodbijanega sklepa določilo sodišče.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - nadomestna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - iztek roka za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - dan fiktivne vročitve - vročitev v hišni predalčnik - pričetek teka pritožbenega roka - zamuda pritožbenega roka - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka, marveč na zadnji dan 15-dnevnega roka.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep - varstvo otroka - mladoletni otroci - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - upoštevanje otrokovih želja - grožnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka in tudi po uradni dolžnosti izvesti vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva varstvo njegovih pravic in koristi.
Sodišče prve stopnje je ob sicer korektnem in promptnem postopanju premalo pozornosti posvetilo domnevnim grožnjam s smrtjo, ki naj bi jih dolžnica izrekla deklicam.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - materialni sosporniki na aktivni strani
V konkretni zadevi tožniki s tožbo od toženke zahtevajo nerazdelno plačilo odškodnine, ki naj bi jim nastala zaradi opustitve njene pojasnilne dolžnosti pri sklenitvi kreditnih pogodb v CHF. Glede na tako postavljen enoten tožbeni zahtevek kreditojemalca in solidarnih porokinj pa je za njihovo sosporništvo potrebno uporabiti omenjeni drugi odstavek 14. člena ZST- 1 in odločiti, da se taksna oprostitev za skupno vloženo pritožbo prvo tožnika in tretje tožnice razteza tudi na drugo tožnico, kot to utemeljeno uveljavlja pritožba.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - začasni skrbnik - naloge skrbnika - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejen obseg - omejitev pravic
V sklepu določena omejitev dejansko pomeni, da se lahko nasprotna udeleženka zaposli zgolj z odobritvijo CSD oziroma mora CSD celo namesto nje skleniti pogodbo o zaposlitvi ali delu. Čeprav je utemeljeno pričakovati, da bi skrbnik (CSD) zaposlitev nasprotne udeleženke odobril, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedena pristojnost CSD pomeni omejitev in stigmatizacijo, ki resno otežuje ali celo onemogoča iskanje zaposlitve, kar pa gotovo ni v interesu nasprotne udeleženke.
določitev preživnine za otroka - materialne zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Nasprotni udeleženec ugotovitve glede potrebnih mesečnih stroškov zgolj z golo pritožbeno navedbo, da ti znašajo 300 EUR, brez da bi pojasnil, v čem je ocena sodišča prve stopnje napačna, ne more izpodbiti. Zlasti ne ob dejstvu, da se je zaslišan tudi sam strinjal, da mesečni stroški znašajo približno 440 EUR.
S sklepom določena preživnina, ob splošno znanih dejstvih o življenjskih stroških za otroke te starosti in dejstvu, da mld. A. z nasprotnim udeležencem preživi zgolj en vikend v mesecu, torej zanjo v veliki meri prevzema skrb in s tem povezane sprotne stroške predlagateljica, primerjalno gledano ni visoka.
DZ člen 7, 7/4, 145, 145/1, 160. ZNP-1 člen 269, 269/1, 269/5. URS člen 54.
spor o varstvu, vzgoji in stikih - sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih - stiki med otrokom in staršema - sprememba odločitve o stikih - predlog za spremembo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - omejitev pravice do stikov - določitev stikov med počitnicami - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - navzkrižje koristi staršev in otrok - konfliktnost med starši - nasprotje interesov - interes otroka - največja korist otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - zagovornik otroka - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - določenost izreka sklepa - prepričljiva dokazna ocena - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do družinskega življenja - razmerje med starim staršem in vnukom - prepoved voženj
To, ali so koristi otroka in staršev v navzkrižju, se presoja upoštevaje okoliščine posameznega primera. Pri tem je treba razlikovati med nasprotjem interesov staršev samih in nasprotjem interesov otroka ter staršev; zgolj slednje nasprotje narekuje postavitev kolizijskega skrbnika. V določenih primerih se intenzivno zasledovanje lastnih interesov v odnosu do drugega starša lahko odraža tudi tako, da pride do navzkrižja koristi otroka in staršev. Postavitev kolizijskega skrbnika je utemeljena tudi v primerih izjemno intenzivnega, dlje časa trajajočega konflikta, ki ima za posledico, da eden ali oba od staršev v postopku nista sposobna zasledovati koristi otroka, temveč dajeta prednost lastnim koristim oziroma obračunavanju z drugim od staršev, tudi na račun tega, da je oškodovan otrok.
Zastopanje različnih pogledov na to, kdo in zakaj je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka (oziroma zakaj ni), kako pogosti naj bodo stiki, koliko naj bi znašala primerna preživnina, se še ne kvalificira kot stopnja konflikta, ki bi kazala na navzkrižje interesov med starši in otrokom.
Izreki v družinsko pravnih postopkih, s katerimi se ureja življenjska razmerja v vsej njihovi pisanosti, ne morejo biti enako natančno oblikovani kot v drugih civilnih razmerjih; to niti ni potrebno.
ukrep nadzorovane obravnave - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - nadzorovana obravnava - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o podaljšanju ukrepa pravilno izhajalo iz določbe drugega odstavka 80. člena ZDZdr, ki določa pogoje za ta ukrep in jo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno povzelo.
začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - potrebe upravičenca do preživnine - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - dokazi in dokazovanje - kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika
Pritožbeno sodišče na kršitev pravice do izjave in na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik pritožbene očitke zastaviti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati sklep o obstoju procesne kršitve, zgolj parafraziranje zakonskih določb ne zadošča. Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo je napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.
Noben zakon ne predpisuje, da bi sodišče moralo odločitev, da kolizijskega skrbnika ne postavi, sprejeti v obliki formalnega sklepa, zato sodišče prve stopnje s tem, ko o tem ni odločilo v izreku, ni storilo nobene kršitve postopka.
V skladu z zakonskimi in ustavnimi izhodišči so pravice in obveznosti obeh staršev v zvezi s preživljanjem otrok načeloma enak(ovredn)e, zato tudi pri preživljanju otrok(a) načeloma velja, da naj oba starša prispevata enako - bodisi v naravi bodisi v denarju bodisi mešano. Korektivi tega načela so dopustni in potrebni v primeru, ko: a) otrok preživi bistveno več časa z enim od staršev oziroma ima eden od staršev z otrokom bistveno več dela, skrbi oziroma stroškov; b) so dohodki staršev bistveno različni.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Po ustaljenem stališču sodne prakse mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov. V zapuščinskem postopku ni bilo listin, ki bi podpirale trditev B. A., zato je izpodbijana presoja, da je njegova pravica manj verjetna, pravilna. V odsotnosti vsakršnih listinskih dokazov se namreč dokazno breme ni moglo prevaliti na A. A.
ZPP člen 180, 180a, 324, 324/2, 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - identifikacijski podatki strank - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče poudarja, da je prav iz razlogov, da ne bi prišlo do dvoma v to, kdo je stranka postopka, novela ZPP-E določila, da so obvezna sestavina tožbe tudi identifikacijski podatki strank (nov 180. člen ZPP). Nov 180.a člen ZPP pa določa, kateri podatki predstavljajo identifikacijske podatke o stranki, ki je fizična oseba. To so: 1. osebno ime in naslov prebivališča in 2. EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva; davčna številka, če je stranka, ki ni vpisana v centralni register prebivalstva, vpisana v davčni register; rojstni datum, če stranka ni vpisana ne v centralni register prebivalstva ne v davčni register. Identifikacijski podatki strank pa so tudi v skladu z noveliranim drugim odstavkom 324. člena ZPP obvezna sestavina uvoda sodbe.
ZGD-1 člen 410, 412, 419, 419/2, 423. OZ člen 6, 6/2. ZPP člen 214, 286, 362, 362/2,. ZFPPIPP člen 350.
spregled pravne osebnosti - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - skrbnost dobrega strokovnjaka - nova dejstva in dokazi - listinski dokaz - venire contra factum proprium
Prav tako je napačno pritožbeno naziranje, da bi morala tožnica terjatev vtoževati v korist stečajne mase. Opore za takšno stališče v zakonodaji in sodni praksi ni najti. Zahteva iz 350. člena ZFPPIPP o vtoževanju v korist stečajne mase velja zgolj v primeru uveljavljanja zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika, ne pa v primeru, kot je predmetni, ko tožnica vtožuje terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti likvidacijskega upravitelja. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožnica odškodninsko terjatev zaradi nevestnega dela likvidacijskega upravitelja uveljavlja v svojo korist.
Nedvomno tožnica ni imela elektrike. A slednje ni posledica ravnanja tožene stranke, saj je vzrok v izpadu glavne varovalke. V odsotnosti samega protipravnega motilnega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest. Če protipravnosti oziroma motenja posesti sploh ni, posestnik v motenjski pravdi ne more uspeti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zavrnitev predloga - stroški nepravdnega postopka - stroški predlagatelja
Drugi odstavek 51. člena ZDZdr določa, da v primeru, če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Razlog zavrnitve predloga pri tem ni bistven.
kredit v CHF - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoj reverzibilnosti
Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da so določbe ZIZ, ki se nanašajo na izdajo začasnih odredb, mogoče razlagati lojalno (evroskladno) tako, da ta razlaga ne bo nasprotovala ne 6(1), ne 7(1) členu Direktive, ne načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je to pojasnilo SEU v zadevi opr. št. C-287/22. V tem pogledu ni problematična zahteva ZIZ, ki upniku nalaga verjeten izkaz terjatve in druge predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (glede težko nadomestljive škode), saj taka zahteva izhaja tudi iz sodbe opr. št. C-287/22. Sodba SEU pa ne nalaga pogoja reverzibilnosti. Ob lojalni razlagi slovenskega pravnega reda, ki v ZIZ takšnega pogoja niti ne določa (slovenska sodna praksa ga je oblikovala v nepotrošniških zadevah, izpeljujoče iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up 275/97), upoštevaje razloge sodbe opr. št. C-287/22, reverzibilnost ni relevanten pogoj za presojo utemeljenosti začasne odredbe, s katero se zahteva začasno zadrževanje izvajanja domnevno nične potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo. Stališče, da vprašanje reverzibilnosti ni pravno odločilno, je zavzela tudi sodna praksa v zadnjih odločbah upoštevaje navedeno sodbo SEU.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - okvara zdravja - psihično stanje - državljanstvo - poseg v družinsko življenje - enotna odškodnina - deljena vzročnost - obrazložitev dokazne ocene - izvedenec psihiatrične stroke - mnenje izvedenca - upravni postopek - načelo objektivizacije odškodnine - dejanska trditvena podlaga - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - odločitev o stroških postopka
Ugotovljene posebne okoliščine na strani tožnika: škoda na psihičnem zdravju (posttravmatska stresna motnja z dolgotrajnim - 8 let - trajajočimi hudimi duševnimi bolečinami, vključno s hudo prizadetostjo, ki jo je utrpel ob policijskem postopku ter transportu na mejo in v BIH), utemeljujejo višjo odškodnino, kot mu je bila določena v upravnem postopku.
Gre za načrtno ravnanje tožencev in A. A., katerega cilj je bil, izigrati tožnika, kar vsekakor ni moralno. Po sodni praksi pogodba, katere glavni namen je onemogočiti nekomu uveljavitev pravic, nima dopustne podlage (prvi odstavek 39. člena OZ). Pogodba, ki nima dopustne podlage, pa je skladno s četrtim odstavkom 39. člena OZ nična.