CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080405
ZZZDR člen 54. OZ člen 86, 86/2, 94, 95. ZPP člen 155, 337, 337/1.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - samovoljno ravnanje - ničnost ali izpodbojnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - ničnost pravnega posla - aktivna stvarna legitimacija - nedopusten nagib - nedopustna pritožbena novota - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Pritožba se sklicuje na 54. člen ZZZDR, a je treba pojasniti, da ta govori, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju. Ne govori pa o odsvojitvi predmetov iz premoženja, kadar gre za tako situacijo, je posel izpodbojen.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo sodnemu izvedencu, da pacient trenutno še ni sposoben sodelovati v milejših oblikah pomoči, saj potrebuje 24- urni nadzor nad jemanjem predpisane terapije, kar pa mu je mogoče zagotoviti le v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, kjer bo ob spremljanju učinkov terapij mogoče antipsihotično terapijo po potrebi prilagoditi glede na vrsto kot tudi glede na potrebno količino, da bodo doseženi optimalni rezultati terapije, ki jo potrebuje.
Sodišče druge stopnje si je v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP pridobilo poročilo sodišča prve stopnje o kršitvah določb postopka in zahtevalo opravo poizvedb zaradi ugotavljanja resničnosti pritožbenih navedb; v tej zvezi je sodišču prve stopnje tudi naložilo, da v okviru poizvedovalnega postopka postavi izvedenca grafološke stroke, kot je predlagal predlagatelj v pritožbi.
Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da opravljen poizvedovalni postopek ni potrdil pritožbenih navedb, da je bil v spornem obdobju (septembra 2023) za sprejem sodnih pisanj pooblaščen zgolj zakoniti zastopnik odvetniške družbe, ki zastopa predlagatelja, to je odvetnik A. A., saj je bila že pred tem (in sicer že od julija 2023) za prevzem teh pisanj pooblaščena B. A. (česar pooblaščenec predlagateljice v poizvedovalnem postopku ni prerekal). Predlagateljica v roku, ki ga je v poizvedovalnem postopku določilo sodišče prve stopnje, tudi ni plačala predujma za izvedenca grafološke stroke, s katerim bi dokazovala, da vročilnice nista podpisala niti njen pooblaščenec odvetnik A. A. niti njegova pooblaščenka za dvig pošte B. A. To pomeni, da ni uspela izpodbiti domneve iz 224. člena ZPP, da je bila vročitev dopisa sodišča z dne 19. 9. 2023 pravilno opravljena.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - delitev stvari - razdružitev solastnine
Kot pravilno opozarja pritožnica, je treba izpodbijani sklep razveljaviti že zato, ker je sodišče prvo stopnje spregledalo, da je ravno postopek delitve solastnine za parcelo št. 1 (v zadevi pod opr. št. N 65/2018), skupaj s sporno stavbo, ki je predmet tukajšnjega postopka za vzpostavitev etažne lastnine, že pravnomočno prekinjen do pravnomočne odločitve o glavni stvari v obravnavani zadevi opr. št. II N 718/2022. To potrjuje pritožbi priložen sklep opr. št. N 65/2018 z dne 14. 5. 2024, ki je postal pravnomočen pred izpodbijanim sklepom. Če bi obveljal izpodbijani sklep, bi prišlo do absurdne situacije, ko bi bila oba postopka, v katerih naj bi se reševalo predhodno vprašanje, prekinjena in se v nobenem postopku zadeva glede stavbe, ki leži na parc. št. 1, ne bi obravnavala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00081524
ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 136/2, 299, 299/2, 352, 352/1, 365, 369, 369/3. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-5.
regresni zahtevek zavarovalnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola - poškodba vozila - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vzrok za nastanek škode - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - postavitev izvedenca - informativni dokaz - razsodnost - ekskulpacija odgovornosti - višina denarne odškodnine - manjkajoča trditvena podlaga - zastaranje denarne terjatve - 3-letni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - napačna vročitev - vročitev tožbe - tek zakonskih zamudnih obresti - vložitev tožbe
Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke. To velja ne glede na toženkino trditev, da se sama poteka nesreče ne spomni.
Za pretrganje zastaranja je pomembna upnikova aktivnost, ne pa dejstvo, kdaj je dolžniku vročena tožba.
Za tek obresti je pomemben trenutek vložitve tožbe (predloga za izvršbo) in ne trenutek njene vročitve toženki.
DZ člen 262, 262/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - predlog - zavrnitev predloga - duševne motnje - zmožnost razsojanja - mnenje izvedenca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dejansko in pravno vprašanje - očitek protispisnosti
Določitev skrbništva je sprejemljiva le, če za osebo ni poskrbljeno na drug način. Zato mora sodišče najprej ugotoviti, ali oseba skrbništvo sploh potrebuje. Med skrbnikove naloge spada le tisto, kar je treba urediti, oseba pa tega sama ne zmore. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno ugotovilo, da je glede finančnih zadev nasprotni udeleženec že pred tem postopkom ustrezno poskrbel tako, da je naloge, ki se nanašajo na upravljanje njegovega premoženja, delegiral med hčerki na način, kot je sam ocenil, da je primerno.
sodba na podlagi odpovedi - razveljavitev sodbe - zahteva za izvedbo naroka
Pravdno stranko lahko zadenejo tako hude posledice, kot je izguba tožbenega zahtevka iz procesnih razlogov le tedaj, če temelji odločitev na jasni in nedvoumni procesni situaciji.
S tem, ko tožnica ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je njeno odsotnost sankcioniralo z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, je zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dodatni sklep o dedovanju - dedna sposobnost - dedič - lastnosti dediča - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - dedna pravica pokojnikovega dediča - ugotovitev dedičev
Sodišče za dediča namreč ne more razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, pa čeprav je zapustnika preživel, saj nima sposobnosti biti stranka postopka. Po prvem odstavku 125. člena ZD je dedič lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Mrtev dedič nima sposobnosti biti stranka in ga ni mogoče razglasiti za dediča, saj v trenutku njegove smrti po samem zakonu (ipso iure) preide njegova zapuščina na njegove dediče (132. člen ZD).
Sodišče ni imelo pravne podlage, da bi z dodatnim sklepom o dedovanju novo najdeno zapuščino preneslo na že pokojnega dediča. ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00080716
OZ člen 190, 190/1, 239, 239/2, 271, 490. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
neupravičena pridobitev - prodajna pogodba za nepremičnino - izpolnitev s pravno napako - plačilo zadnjega dela kupnine - povračilo koristi - prikrajšanje tožnika - neupravičena obogatitev - plačevanje kreditne obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - sorazmerno znižanje kupnine - nagrada za posvet s stranko - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko se škoda kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, kakršen je tudi obravnavani, kupec odpravo te škode lahko zahteva samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, ki pa jih tožnika po zgoraj obrazloženem (zaenkrat) nista izčrpala. Pravica do povračila škode, kot izhaja iz tretjega odstavka 490. člena OZ, pa se nanaša na nadaljnje negativne posledice (druge vrste oziroma oblike škod), ki so v kupčevi sferi nastale poleg škode, ki jo predstavlja pravna napaka sama (neposredna škoda). Nastanka takšne oblike škode tožnika niti ne zatrjujeta, tudi sicer pa se ta lahko uveljavlja le kumulativno z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (odstop od pogodbe ali sorazmerno znižanje kupnine).
V prodajni pogodbi je sicer bilo predvideno, da tožnika z namenom poplačila toženčevih kreditnih obveznosti, zavarovanih s hipoteko na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje, zadnji obrok kupnine nakažeta banki A., d. d. kot zastavnemu upniku. Vendar pa dejstvo, da tožnika nista ravnala skladno z navedenim in sta zadnji obrok kupnine nakazala neposredno na TRR toženca kot prodajalca, ne pomeni, da je toženec nakazan denarni znesek prejel brez veljavne pravne podlage.
Pokrivanje toženčevih pogodbenih obveznosti v razmerju do banke s strani tožnikov predstavlja plačilne transakcije, zaradi katerih v premoženjski sferi tožnikov nastaja prikrajšanje, v premoženjski sferi toženca pa obogatitev, za katero ni pravne podlage (prvi odstavek 190. člena OZ). Tožnika se sicer zavedata, da toženčevih obveznosti v razmerju do banke A., d. d. nista obvezana plačevati, vendar na njuni strani ne gre za položaj iz 191. člena OZ, ko v korist toženca opravljenih plačil ne bi mogla terjati nazaj. Tožnika sta v predmetnem postopku jasno navedla, da sta toženčeve že zapadle in neporavnane obveznosti do banke A., d. d. poplačala in sedaj tej banki za toženca plačujeta tudi redne mesečne anuitete zato, da bi odvrnila prisilno prodajo sporne nepremičnine, katere lastnika sta postala na podlagi sporne prodajne pogodbe. Takšno ravnanje pa je potrebno razumeti kot odvračanje sile v smislu določbe 191. člena OZ, kar pomeni, da tožnika ohranjata pravico od toženca terjati povračilo v njegovi premoženjski sferi z njunimi plačili nastale koristi.
Neutemeljene so pritožbene navedbe o postopkovni kršitvi po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da je z izpodbijano sodbo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00079827
ZPP člen 108, 108/4, 108/5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 37, 37/1.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - zavrženje predloga - nepopolna vloga - podaljšanje roka za dopolnitev vloge - predložitev listine v izvirniku - izvirnik sodne odločbe - neustrezna dopolnitev
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je zavrglo predlog za priznanje tuje sodne odločbe. Predlagateljica namreč v podeljenem in večkrat podaljšanem roku predloga ni ustrezno dopolnila, in sicer ni predložila izvirnika tuje sodne odločbe, katere priznanje je zahtevala.
preživnina za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - nujni strošek za preživljanje - pridobitne zmožnosti staršev - nizki dohodki staršev - korist mladoletnega otroka
Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena. Ta v konkretnem primeru odraža relativno precej skromne zmožnosti obeh staršev.
ZPP člen 163, 163/4, 313, 313/3, 319, 319/2, 364, 364/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/1.
stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - odločanje o povrnitvi stroškov - stroški po temelju - poseben sklep o višini stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravilo ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - povišanje nagrade za zastopanje več strank - rok za plačilo stroškov - pritožba zoper sklep - zadržanje izvršitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo kršilo kogentno procesno pravilo o vezanosti na pravnomočne sodne odločbe in neutemeljeno poseglo v že pravnomočno razsojeno vprašanje temelja stroškovne odločitve.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079783
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. DZ člen 154, 154/1, 157, 157/2, 161. ZPP člen 163, 163/4.
varstvo in vzgoja skupnih otrok - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvrševanje stikov z otrokom - ponovna vzpostavitev stikov - skupno starševstvo - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - preprečevanje stikov - izvedenec klinične psihologije
Izrek ukrepa (države/sodišča) mora biti pogojen z verjetno možnostjo dosega njegovega cilja.
Po mnenju izvedenke klinično psihološke stroke bi bilo lahko z izrečenim ukrepom mogoče doseči zastavljena cilja: spremembo odnosa otrok do očeta in vzpostavitev stikov. To pa je v konkretnem primeru, ko so se številni ukrepi CSD in sodišča doslej izkazali kot neučinkoviti, zadosten razlog, da je sodišče s svojo odločitvijo sledilo izvedenkinemu mnenju. Ali je s sprejeto odločitvijo dosega tega cilja realna ali ne, ni mogoče zanesljivo napovedati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost medijev - razžalitev dobrega imena in časti v medijih
ZPP torej v 212. členu določa procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže, toženec pa bo uspel, če tožnik tega bremena ne bo zmogel. Katera dejstva mora navesti, tožniku povedó materialnopravne norme. To pa so v obravnavani zadevi določila o odškodninskem deliktu iz Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določajo, da lahko oškodovanec zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, če so izpolnjeni pogoji odškodninskega, to je civilnega delikta.
Za vse predpostavke odškodninske obveznosti mora tožnik podati ustrezno trditveno podlago.
V primeru kršitve osebnostnih pravic, kot je to tudi v primeru razžalitve, se sicer določa enotna odškodnina, vendar pa mora tožnik izkazati obstoj duševnih bolečin kot del temelja tožbenega zahtevka in ne zgolj v povezavi z višino odškodnine za nepremoženjsko škodo. Obstoja, stopnje in trajanja duševnih bolečin tako ni potrebno ugotavljati zgolj zaradi odmere višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ampak tudi zaradi presoje obstoja temelja za to vrsto odškodnine.
ZPP člen 244, 244/1, 245, 245/1, 245/3. ZSICT člen 16, 50, 50/4.
nagrada in stroški izvedenca - izdaja računa - plačilo DDV
Napačno je stališče, za katerega se zavzema pritožba, da je upravičenec do plačila nagrade in stroškov gospodarska družba, tudi če je to enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in tudi zaposleni izvedenec, ki je izvedensko mnenje izdelal v delovnem času pri navedeni družbi. Kot je obrazloženo ni mogoče, da bi izvedeniško delo opravljala gospodarska družba in zato tudi ne more obračunati nagrade in dajatev v lastnem imenu, tudi če gre za enoosebno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in tudi direktor je izvedenec. Lahko pa v imenu in za račun izvedenca sodišču izstavi račun, ki pa je še vedno dohodek izvedenca in ne družbe, zato tudi ne more družba zahtevati plačila 22% DDV.
ZPSVIKOB-1 člen 6, 48. ZUstS člen 44. URS člen 22.
podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - krajevna pristojnost sodišča - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - sprejem novega zakona - možnost izjave - pravica do izjave - odškodninska odgovornost bank
Sodišče je tožnika seznanilo z določbama 6. in 48. člena ZPSVIKOB-1 in ga pozvalo, da se izjavi, ali pri vloženi pritožbi vztraja, a tega dopisa in pasivnosti tožnika ni mogoče šteti za dano (a neizkoriščeno) možnost, da se o novi specialni ureditvi izjavi, ampak zgolj kot vztrajanje pri pritožbi. Tožnik po mnenju pritožbenega sodišča izjave glede pristojnosti po novem zakonu niti ni mogel podati. Upoštevati je namreč treba, da tudi sodišče prve stopnje o pristojnosti ni odločilo po novem zakonu, poleg tega pa dopolnjevanje pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka ni mogoče.
Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 3, 3/1, 8, 8/3, 11, 11/1, 12, 12/1, 33, 33/3. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) preambula 23, 25, 26. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1. ZPP člen 108, 333, 363.
vročanje po zaprošenem organu - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - vročanje sodnih pisanj v prevodu - zaprosilo za vročitev pisanj - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - overjen prevod v jezik zaprošene države - prevod v slovenski jezik - napačen prevod - tuj sodni prevod - nepravilno vročanje - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pristojnost organa za odločanje - pristojnost sodišča, ki odloča o glavni stvari - porazdelitev pristojnosti med organi držav članic - formalni pogoji - vsebinski preizkus - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - uporaba pravil zpp - nedopustna pritožba
Sodišče prve stopnje je kot organ za sprejem pisanj zadolženo za ugotavljanje, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vročitev, in ne za presojo vsebine pisanj ali razlogov, zaradi katerih je naslovnik zavrnil sprejem.
O presoji pravilnosti in ustreznosti prevoda odloča sodišče, pred katerim teče sodni postopek in ne organ za sprejem pošiljke. Organ za sprejem pisanj, v tem primeru sodišče prve stopnje, nima ustreznega strokovnega znanja za preverjanje pravilnosti prevoda. Vendar pa ima potrebno znanje za prepoznavo besedila v domačem (slovenskem) jeziku.
Ustreznost in kvaliteta prevoda je izjemno pomembna za uveljavitev pravice do izjave in učinkovite obrambe, kar prepoznava tudi pravna teorija. Vendar pa mora pritožnik ustreznost prevoda izpodbijati pred sodiščem, kjer teče sodni postopek.
Sodišču prve stopnje pred vročitvijo ni bilo potrebno preveriti, ali je prevod overjen.
Zahteva, da bi organ za sprejem pisanj v eni državi moral kontrolirati, kdo pisanje pošilja v drugi državi članici, bi bila prekomerna in v konkretnih postopkih tudi težko izvedljiva, predvsem pa bi pomenila podaljšanje postopkov vročanja v drugo državo članico, kar bi bilo nasprotno namenu Uredbe (EU) 2020/1784.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00079889
ZST-1 člen 10, 10/3. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - taksne oprostitve na podlagi zakona - preuranjena odločitev - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka
Odločitev o predlogu za taksno oprostitev je odvisna od odločitve o vloženi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Če bo tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo to pomenilo, da je tožnik v tej zadevi že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks in sodišču o vloženem predlogu vsebinsko ne bo treba odločati. Izpodbijana odločitev je zato (vsaj) preuranjena.
Sodišče naj, ob upoštevanju načel ekonomičnosti in smotrnosti postopka, presodi možnost prekinitve postopka glede odločanja o predlogu za taksno oprostitev do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00079702
ZPP člen 150, 150/2, 154, 154/1. DZ člen 4, 4/1, 67, 77, 77/1, 82, 82/1. OZ člen 1019, 1019/3.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - upravičena korist - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - skupno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - zaveza kot porok in plačnik
Prosilkino upravičeno korist za pregled in prepis spisa izkazuje dejstvo, da se je na podlagi s tožbo izpodbijane kreditne pogodbe zavezala kot porok in plačnik.