oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - materialni položaj - število obrokov
Tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.
Tožnica je svoje trditve o ničnosti pogodbe utemeljevala na dejstvu, da je prva toženka odvetnica, ki opisanega pravnega posla, zaradi zavezanosti višjim moralnim standardom, ne bi smela skleniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zloraba odvetniškega poklica ni bila zatrjevana (in še manj izkazana).
Enako kot sodišče prve stopnje je tudi Komisija presodila, da v konkretni zadevi prva toženka ni ravnala v nasprotju s pravili in načeli odvetniškega poklica in v nasprotju s Kodeksom. Odkup terjatve (t. j. cesija po 417. členu OZ) namreč sam po sebi ne pomeni pridobivanja neupravičene koristi, za dolžnico pa tudi ne ustvarja nove obveznosti oz. kakorkoli poslabšuje njenega obstoječega pravnega položaja. Takšnega enkratnega pravnega posla ni šteti za komercialno udejstvovanje prve toženke. Tudi odvetniki lahko nastopajo v pravnem prometu in sklepajo dopustne pravne posle, tega jim ne prepoveduje ne Kodeks ne ZOdv. Za presojo etičnosti poslovanja pa je bistveno, da pri tem ravnajo transparentno, pošteno in brez zlorabe svojega položaja oz. strokovnega znanja na škodo druge stranke. V konkretni zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, ravnanje v nasprotju z navedenim niti ni bilo zatrjevano. Zgolj uveljavljanje pravice do odkupa obstoječe, s hipoteko zavarovane terjatve, ne predstavlja nepoštenega oz. nemoralnega ravnanja, še zlasti ne takšnega, ki bi opravičeval sankcijo ničnosti
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročitelja od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - odstopna pravica - pravica do odstopa od pogodbe - nično pogodbeno določilo - pozitivni pogodbeni interes - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodba presenečenja - pogodbeno dogovorjena odškodnina - dejanska škoda - višina škode - neopredeljena škoda
Dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (oz. odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ. Vendar pa mandatar zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v boljšem položaju, kot če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da v primeru, če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo, bi tožeča stranka morala še naprej opravljati storitve za toženo stranko, česar v primeru odstopa tega več ni dolžna. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sporno pogodbeno določilo v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, če pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 563, 563/1, 563/2.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - zastopanje po pooblaščencu - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenehanje pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - procesno nasledstvo - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/2.
skupno pripadajoče zemljišče - javna infrastruktura - javne površine - igrišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namembnost zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
V okviru dejanskega vidika je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da se na teh nepremičninah nahajajo zelenice z zasajenim drevjem in grmičevjem, klopmi za počitek in nekaj stojali za stepanje preprog, v osrednjem delu pa se nahaja tudi manjše igrišče za najmlajše otroke. Drži sicer, da bi sama urejenost nepremičnin v povezavi z mrežo pešpoti, ki to območje povezuje z ostalim delom soseske, lahko govorila tudi v prid trditvi pritožnice, da gre za javne površine, a je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi to, da so te nepremičnine ves čas služile le potrebam stavb podkvice.
S prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji zemljišče, namenjeno skupni rabi obravnavanih stavb, sicer ni bilo specifično opredeljeno ali celo zarisano v parcelacijskem načrtu, a je na podlagi prostorske zasnove soseske in analize pregledanih prostorskih aktov iz časa načrtovanja stavb mogoče zaključiti, da so bila zemljišča v notranjosti verižnih nizov večstanovanjskih stavb v obliki podkve namenjena ureditvi otroških igrišč, parkov in zelenic.
DZ člen 7, 7/2, 7/3, 151, 151/1, 151/4, 161. URS člen 54, 54/1.
nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - potovanje mladoletnega otroka v tujino - izvrševanje stikov z otrokom - časovni vidik odločanja - neformalen razgovor z otrokom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - potrebe mladoletnega otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiska otroka - izkaz verjetnega nastanka škode - zdravstvene težave - skupno starševstvo - sporazum staršev - stroški postopka v družinskih sporih - interes strank za ureditev razmerja
Izvrševanje starševske skrbi vključuje mnoge odločitve. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, je življenjsko, da se o posameznih vprašanjih razhajata. Nezmožnost najti sporazumno rešitev bo v primerih, ko starša ne živita skupaj, prejkone privedla do tega, da bo obveljalo stališče tistega od staršev, pri katerem je otrok. Nemogoče in neprimerno bi bilo, da bi v vsaki taki situaciji odločilo sodišče. Upoštevaje primarnost staršev v skrbi za korist otroka naj sodišče preseže spor med starši le, kadar se nanaša na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
prevalitev dokaznega bremena - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazovanje negativnega dejstva - posojilo
Prvi odstavek 236.a člena ZPP določa, da lahko stranka na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. To po nasprotnem razlogovanju pomeni, da stranka ne more predložiti izjav oseb, ki niso predlagane za priče.
ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 42, 42/1, 126, 126-4.
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja staršev - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - sodba presenečenja - sodba presenečenja za stranke - razdedinjenje
Izdana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) občutkom presenečenja ob neuspehu v pravdi, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. V obravnavani zadevi je bilo ves čas znano, na katero podlago tožnik opira svoj zahtevek, tožnik je imel možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih vprašanjih, to možnost je tudi izkoristil.
Moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo za dedno nevrednost toženke ne zadostuje.
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - vsebina predloga - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - redno vzdrževanje stvari - redno upravljanje nepremičnine - sanacija objekta - nujno popravilo strehe
V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).
postopek za zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - stranski intervenient - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - ugoditev predlogu
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu obrazložilo, da je predpostavka za stransko intervencijo po prvem odstavku 199. člena ZPP poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ta interes mora intervenient obrazložiti in z verjetnostjo izkazati, tega pa pritožnik po oceni sodišča ni zmogel.
ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.
Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
prodajna pogodba - poslovni delež - stranski intervenient - slamnati mož - simuliran pravni posel - dogovor - fiduciarni posel - načelo venire contra factum proprium - zloraba pravic - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - notarski zapis - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Sklepanje posla s "slamnatim možem" ne gre povsem enačiti z navideznim, simuliranim pravnim poslom. Tako starejša kot tudi novejša literatura jasno razlikujeta med obema vrstama pravnih poslov. Posel s slamnatim možem teorija enotno razume kot načeloma veljaven, in sicer celo, če pogodbena stranka ve, da "slamnati mož" sklepa pravni posel zgolj zato, da bo učinke tega pravnega posla prenesel na tretjo osebo. Takšen pravni posel ni navidezen in ni neveljaven. Gre zgolj za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu sicer ni izrecno urejena. Ni pa nedovoljena, kar priznava tudi sodna praksa (odločba VS RS III Ips 427/2003). Del teorije sicer opredeljuje pogodbo s slamnatim možem kot relativno subjektivno obliko simulacije, kjer denimo resnični kupec stvari, ki je predmet prodaje, ne sme kupiti. A opozarja se, da se morajo pri tej vrsti simulacije vsi udeleženci dogovoriti, da pogodba učinkuje v razmerju do prikritega pogodbenika, ne pa v razmerju do slamnatega moža.
V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - načelo realne subrogacije - povečana vrednost nepremičnine
Pritožba pravilno opozarja, da ne prihaja do celotnega prekrivanja stvarnopravnega zahtevka glede ugotovitve polovičnega deleža na nepremičninah kot skupnega premoženja, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in ni predmet pritožbenega preizkusa, ter dajatvenega zahtevka glede skupnih vlaganj v posebno premoženje toženca, kot je sicer napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pritožbeno neizpodbijanih odločilnih dejstev, da se je vrednost nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v hišo povečala za 19.100,00 EUR po stanju leta 1998, ko je razpadla življenjska skupnost (12. točka obrazložitve). Ta vlaganja v hišo so bila opravljena tako v skupno premoženje (polovični delež na nepremičnini, kupljen od brata toženca), kot tudi v toženčevo posebno premoženje (polovični delež na nepremičnini, pridobljen na podlagi dedovanja). Del vlaganj, ki se nanaša na posebno toženčevo premoženje, utemeljuje ločeno obravnavo.
spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).
Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.
V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
varstvo in vzgoja otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - obveznost preživljanja otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - odmera preživnine
Zmotno je stališče nasprotnega udeleženca, da skupno starševstvo ni možno le, ko je med staršema zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko eden od staršev zanemarja ali zlorablja otroka. Sodišče prve stopnje je predvsem na osnovi izvedeniškega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pogojev za skupno starševstvo (trenutno) ni. Sodelovanje med staršema je znatno oteženo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da stiki vsako nedeljo pomenijo oviro, da starša in otroka enakomerno preživita čas tudi ob koncu tedna, ko je več prostega časa. Hkrati tudi ni nobene ovire za to, da starša ne bi tudi v času poletnih počitnic z otrokoma preživela enakovrednega časa.
Pritožbena navedba, koliko je po podatkih Ministrstva za delo in družino z dne 24. 12. 2024 znašala povprečna preživnina glede na starost upravičenca 6 do 14 let, za odločitev ni relevantna, saj sodišče preživnino določi na podlagi potreb konkretnega upravičenca in zmožnosti konkretnega zavezanca.
stiki otroka s staršem - omejitev pravice do stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - namestitev otroka k drugi osebi - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
Ob ugotovitvi izvedencev o tem, da deklica glede na svojo starost in zrelost še ni sposobna dojeti pomena očetovega ravnanja in posledične povezave z izgubo matere, ni na mestu pritožbeno zavzemanje za pridobivanje otrokovega mnenja glede osebnih stikov. Sodišče mora pri odločitvi kot osrednje vodilo upoštevati otrokovo korist in želja otroka nima absolutne teže.
Sodišče je preživnino za mld. A. A. določilo po podatkih v času odločanja, po ugotovitvi njenih potreb in ob upoštevanju izpovedi nasprotnega udeleženca o plačilu za delo na prestajanju zaporne kazni ter njegovega materialnega statusa. Nasprotni udeleženec ni pojasnil vzroka, da ne bi mogel pridobivati dohodka. Pritožnik je (so)lastnik stanovanjske hiše, ki mu omogoča pridobivanje dohodka z oddajo v najem, kar glede na splošno znane cene na nepremičninskem trgu prav tako zadostuje za plačilo v sklepu določene preživnine. Prepoved odtujitve in obremenitve na sklenitev najemnega razmerja ne vpliva.