ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
Na odpad obogatitve se ne more uspešno sklicevati, kdor je plačilo prejel na podlagi pravnomočne sodbe in je z njim razpolagal, čeprav je vedel, da je plačnik zoper sodbo vložil revizijo.
Zastaranje terjatve ni začelo teči prej, preden je tožnik v ponovljenem sojenju izvedel, koliko preveč je pred tem plačal na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila nato razveljavljena in zadeva vrnjena v novo odločanje.
Zaradi nepremagljivih ovir, izvirajočih iz epidemioloških ukrepov, zastaranje ni teklo med 29. 3. 2020 in 31. 5. 2020 in od 19. 11. 2020 do 10. 1. 2021.
napake volje - prevara - zmota - izpodbojna pogodba - dolžna skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodne poravnave - odškodninska odgovornost
Če je stranka sklenila posel, ker jo je k temu z lažnim prikazovanjem zapeljal sopogodbenik, je pravno nevzdržno - tako z vidika 49. člena OZ, kakor z vidika načela vestnosti in poštenja - odreči zaščito prevarani stranki (ker je bila denimo pri soočenju s prevaro malomarna) na račun naklepno nepoštenega sopogodbenika-prevaranta.
Nevzdržno bi bilo varovati naklepno nepošteno stranko, ki zavarovalnico z lažjo pripravi k sklenitvi poravnave in plačilu, nasproti zavarovalnici, ki ob običajnem cenilčevem ogledu poškodb ne zazna laži v prijavi škode.
Ne drži pritožbeni očitek, da se je s parcelacijo izvorno enotne parcele št. 17 v več ločenih parcel spremenila namenska vezanost obravnavanega zemljišča. Pretekla parcelacija po 1. in 3. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ni izrecno navedena kot podlaga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Prav tako parcelacija po dinamičnem principu ne more biti koristna v spoznavnem smislu, če je bila izvedena ex ante - torej pred ureditvijo zemljišča - in je naknadno pri dejanski izvedbi prihajalo do zamikov in neskladij.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z naziranjem pritožnikov, da naj bi namensko vezanost in posledični obseg pripadajočega zemljišča izkazovala denacionalizacijska odločba. Ta namreč ne pomeni določitve funkcionalnega zemljišča, zlasti ob upoštevanju, da se je odvzeto nepremično premoženje, ki je, kot je že pojasnjeno, predstavljalo enoten stavbni kompleks, denacionalizacijskemu upravičencu vračalo postopoma z delnimi odločbami.
Po poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek. 48. člena ZVEtL-1).
ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25.
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - poškodbe nog - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivni element - subjektivni element - odškodnina za telesne bolečine - obseg in trajanje telesnih bolečin - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - odpoved potovanja - stroški odpovedi
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov iz naslova odpovedanega izleta na Malto temelji na ugotovitvi, da za tožnika sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ne bi pomenila nesorazmernih naporov oziroma žrtvovanja, v primeru škodnih dogodkov po vplačilu izleta pa se škoda običajno tudi povrne. V postopku se ni izkazalo, da bi bila tožniku ta škoda povrnjena, pritožbeno sodišče pa mu tudi pritrjuje, da pri nizkih cenah letalskih vozovnic sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ni smotrna. Zato je pritožba tožnika v tem delu utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00092090
SPZ člen 11, 11/1. DZ člen 67. ZD člen 138, 163, 212, 212-1, 213. ZPP člen 214, 214/2.
spor o zapuščini - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zakonska domneva - domneva lastninske pravice - domneva skupnega premoženja - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica dediča - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena sodišča - priznanje dejstev - sprememba izjave - nepreklicnost izjave - nepreklicnost dedne izjave
Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.
V obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ in domneva, ki jo DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.
Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008.
pravica do izjave v postopku - predlog za preložitev naroka - opravičena odsotnost iz naroka
Iz kopije ambulantnega kartona ne izhaja, da bi bila njegova bolezen nenadna, nepredvidljiva in mu ni omogočala prihoda na sodišče oziroma sodelovanja na naroku. V opravičilu je sicer navedel, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, ima bolečine, zatečeno oko ter posledično vročino, vendar vsebina priloženega ambulantnega kartona navedenega ne potrjuje, prav tako ne vsebina pritožbi priloženega ambulantnega kartona. Iz slednjega izhaja, da ima toženec še vedno občutek bolečine v predelu notranjega dela zgornje veke. S tem pa zaključka sodišča prve stopnje, da njegov izostanek na naroku ni bil upravičen, ni izpodbil. Razlogi, da ni izkoristil pravice do izjave, so na njegovi strani.
sklep o stroških - povod za tožbo - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato pravilna.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - nezmožnost preživljanja
Izpodbijani sklep je procesna odločitev, s katerim sodišče prve stopnje dedičem (le) določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. To stori tako, da pretehta trditve in dokaze, ki so jih stranke postavile v zapuščinskem postopku. Ocena dokazov, za kakršno se zavzema pritožnik, je pridržana pravdnemu sodišču. Napotitev na pravdo niti na porazdelitev materialnega dokaznega bremena ne vpliva, ga ne "prestavi" z ene stranke na drugo. Tudi o tem, kaj mora kdo dokazati, se bo razpravljalo v pravdnem postopku.
ZPP-E člen 286, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2, 443, 443/1, 452, 458, 458/1. ZIZ-M člen 41, 62, 62/2. OZ-UPB1 člen 378, 378/1.
nedovoljene pritožbene novote - spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - tuj jezik
Toženka je v pritožbi navajala tudi, da naj bi plačilo, ki ga zahteva tožnica v tem postopku, plačala A. A. v zadevi II P 420/2025. Toženka teh trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, niti v pritožbi ni navedla, zakaj teh navedb in dokazov, ki jih je priložila pritožbi, ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, oziroma v roku 8 dni po vročitvi pripravljalne vloge tožnice z dne 26. 6. 2025. V skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona. Zgoraj navedenih pritožbenih navedb in priloženih dokazov pritožbeno sodišče zato ni smelo upoštevati pri odločanju.
SPZ člen 77. ZKN člen 100. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
sodna ureditev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - stanje katastra - stanje v zemljiškem katastru - katastrski podatek - najverjetnejša katastrska meja - natančnost meril - s predpisano natančnostjo urejena meja - novozgrajeni objekti - urejena meja - izvedenec geodetske stroke
Sodišče pri ureditvi meje ni odstopilo od sodne prakse, saj je upoštevalo, da se meja med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem uredi po stanju v katastru. Najverjetnejšo katastrsko mejo (zlasti mejo v smeri zahod in vzhod od ceste kot javnega dobra) je uredilo ob upoštevanju koridorja natančnosti in stanja v naravi, to je naravnih in grajenih objektov daljšega obstoja, kot predvideva Pravilnik in kot izhaja iz mnenja v tem sodnem postopku postavljenega sodnega izvedenca geodetske stroke. Glede na starost katastrskih podatkov (preko 200 let) najverjetnejša katastrska meja ni stoodstotno zanesljiva in natančna, vendar se nahaja znotraj koridorja dopustnih odstopanj.
Odločanje sodišča po najverjetnejši katastrski meji pomeni odločanje po stanju v katastru. Določitev meje po najverjetnejši katastrski meji ne indicira, da gre za pomanjkljivosti ali napake v katastru, temveč je posledica nenatančnosti geodetskih podatkov, upoštevajoč koridor natančnosti in stanja v naravi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v skladu s 100. členom ZKN najprej ugotoviti napako v katastru, oziroma da bi morala biti ta ugotovljena v upravnem postopku.
pravica do izjave - zavrnitev dokaza - preživnina otroka - višina preživnine za otroka - procesna sposobnost stranke - spremenjene potrebe upravičenca - zvišanje preživnine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - lečeči specialist
Glede na dano izpovedbo lečečega zdravnika, ki je dejansko bil najbolj seznanjen z boleznijo in stanjem nasprotnega udeleženca v času obravnavanja, je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke psihiatra v sodni postopek v smeri ugotovitve procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca.
motenje posesti - določen zahtevek - oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti - opis motilnega ravnanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odmera stroškov - urnina - nagrada za zastopanje na naroku
K sklepu priložena fotografija je dokazno sredstvo, ki omogoča nazornejšo predstavo o zatrjevanem motilnem ravnanju. Zahtevek je bil oblikovan jasno, določno in v skladu s sodno prakso. Opisan je bil način motenja in zahtevana vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, vključno s prepovedjo bodočega motenja.
OZ člen 6, 6/2, 144, 144/1. ZPP člen 153, 153/3, 243, 358, 358-5.
vmesna sodba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poklicna skrbnost - odgovornost drugih za mladoletnika - trditveno in dokazno breme toženca - predujem za izvedenca - dolžna skrbnost kot pravni standard
Razpoložljivo dokazno gradivo je sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o tožbenem zahtevku. Okoliščine primera niso terjale izvedbe dokaza z izvedencem (prim. 243. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bi lahko sámo, brez izvedenca, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja napolnilo pravni standard dolžne skrbnosti.
elaborat ureditve meje - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - plačilo nagrade za opravljeno delo - izvedenina - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - računanje roka - zmanjšanje nagrade
Z izdelavo skice in elaborata je izvedenec zamujal 8 dni. Pritožbeno sodišče je zato za 8 % znižalo nagrado izvedencu, ki mu je bila sicer priznana za izdelavo skice in elaborata.