PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085744
ZIZ člen 272, 273. URS člen 74. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - omejitev svobode gospodarske pobude
Sodna praksa je po izdaji sklepa II Ips 10/2025 v tovrstnih zadevah zavarovanja usklajena. Ob povedanem se pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvi toženki moralo prepovedati razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju, njihovo izterjevanje, ter izreči denarno kazen, izkažejo za neutemeljene.
CESTE IN CESTNI PROMET - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085810
SPZ člen 77, 77/1. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-6, 2/1-14. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32, 32/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
sodna ureditev meje - kriterij močnejše pravice - najverjetnejša katastrska meja - meja z javnim dobrim - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - javna cesta - poprava pomot v odločbi - pomota pri označbi parcele
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlogi - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - drugačna odločitev - kriva izpovedba priče ali izvedenca - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Določbe 394. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov).
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja - začasna ureditev stikov - sprememba odločitve o stikih - določitev stikov med staršem in otrokom - zavračanje stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - trajanje stikov - postopno povečevanje obsega stikov - namen stikov - stiki v korist otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja
Že samo dejstvo prekinitve stikov narekuje potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD, katere namen je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter krepitev njune čustvene povezanosti, ob hkratnem ugotavljanju njune dinamike, ter ob zagotovitvi varnega okolja za izvajanje stikov.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen pooblaščenca - začasna nezmožnost za delo - nepredvidljiv dogodek - organizacija dela - nadomeščanje odvetnika - podpis na vročilnici - nedovoljene pritožbene novote
Četudi je hospitalizacija nastopila dan kasneje, to je 9. 6. 2023, odvetniku ni moč očitati, da bi lahko že 8. 6. 2023 angažiral substituta, saj se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma in nepredvidljivo poslabšalo.
SPZ člen 88, 89, 89/1. ZNP-1 člen 177, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za določitev nujne poti - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - dejanska raba nepremičnin - oblika redne rabe zemljišča - kmetijsko zemljišče - povezava z javno cesto - dostop do parcele - dostop z vozili - parkiranje na zasebnem zemljišču - prekomerna obremenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - dopustnost posega v lastninsko pravico - dopustnost posega v ustavno pravico - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - ravnotežje kolidirajočih pravic - načelo sorazmernosti - primernost in sorazmernost ukrepa - kriterij nujnosti - potrebnost nujne poti - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico - pravno in dejansko stanje v času odločanja - stvarna služnost - oprava naroka v nepravdnem postopku - narok na kraju samem - kritje stroškov med nepravdnim postopkom - stroški predlagatelja
Iz določb 88. in 89. člena SPZ izhaja, da zakon od sodišča dejansko terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnotežja, ki se nanaša na načelo sorazmernosti, mora doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagateljice), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).
vloga, vezana na rok - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke
Vložitev pritožbe na nepristojno sodišče je pripisati neskrbnosti laične vložnice in ne njeni nevednosti ter tudi ne očitni pomoti, zato dejanski stan zadeve ne omogoča uporabe določbe desetega odstavka 112. člena ZPP. Pritožba je bila pristojnemu sodišču izročena po izteku pritožbenega roka in torej prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
odmera sodne takse - pobotni ugovor - višina taksne obveznosti - pobotna terjatev - vrednost spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - kredit v CHF
V plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je bila sodna taksa pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom, nima odločilne teže. Vrednost terjatve, za katero toženka meni, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa.
odmera sodne takse - kredit v CHF - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - količnik za odmero takse - taksna obveznost - delna sodba - končna sodba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - napačno poimenovanje vloge
Ugotovitveni in dajatveni zahtevek sta v razmerju prejudicialnosti, zato vrednosti spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek tožnikoma ni bilo treba posebej opredeliti - za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka zadostuje navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta - vrednost dajatvenega zahtevka.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izdaja sklepa - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb zakona - postopek za zavarovanje dokazov - nedovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena - sklep procesnega vodenja - namen postopka
Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V šestem odstavku 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu.
taksa za zavlačevanje postopka - sankcija - krivdno ravnanje pooblaščenca - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - preklic naroka
Pritožnica v pritožbi navaja, da je v vmesnem času tudi tožnik vložil pripravljalno vlogo, katero je sodišče prejelo 5. 11. 2019, odpremilo 7. 11. 2019 in jo je pritožnica po lastnih navedbah prejela 12. 11. 2019. Nanjo prej kot v (pretečenih) trinajstih dneh ni mogla odgovoriti. To za izrek kaznovalnega ukrepa ni relevantno. Dejstvo je namreč, da je bila pritožnica pravočasno (in sočasno s tožnikom) opozorjena na možnost izreka sankcije (več kot mesec dni pred narokom). Tako je imela tudi sama možnost, da bi pravočasno vložila pripravljalno vlogo (ki bi bila lahko nadalje pravočasno vročena v seznanitev tožniku).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00090252
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 22, 39. ZIZ člen 15, 53, 239, 267, 272. ZPP člen 7, 212. ZVPot člen 23, 24.
Pritrditi pa gre pritožbeni graji, da so tožniki, ki so predlog za izdajo začasne odredbe vložili skupaj s tožbo,6 to je v isti vlogi, upoštevaje navedena izhodišča, trditvenemu (in z njim povezanim dokaznemu) bremenu glede obstoja verjetnosti terjatve, ki je prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, na katerega so se v predlogu tudi sklicevali in ga je kot pravno podlago izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zadostili, ko so zapisali, da se glede izkaza verjetnosti terjatve v celoti sklicujejo na navedbe, podane v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00086336
DZ člen 171, 171/3, 171/5, 175. ZNP-1 člen 42. ZSV člen 82. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - prenos krajevne pristojnosti - Center za socialno delo (CSD) - sprememba stalnega bivališča
V obravnavani zadevi je tekom postopka mladoletna A. A. spremenila prijavljeno stalno prebivališče, ki je sedaj na območju CSD Savinjsko - Šaleška, zato je ta CSD tudi po določbi 82. člena ZSV krajevno pristojen za obravnavo mladoletne A. A.
kršitev pojasnilne dolžnosti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri odmeri odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki je posledica kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja, je bistveno, da je neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, tožnica ni bila opozorjena na možnost, da po operaciji lahko pride do vkleščenja intradigitalnega živca, kar je zelo pogost zaplet pri tovrstnih operacijah Halux valgusa (20%), tak zaplet pa se je pri tožnici tudi uresničil. Zato je bilo treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve, kot druge operacije.
tretja oseba - odškodnina za premoženjsko škodo - požar na avtomobilu - pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posestnik
Sodišče prve stopnje se je v predmetni zadevi pravilno ukvarjalo s vprašanjem, ali ima tožnik položaj tretje osebe. V času škodnega dogodka je namreč bilo vozilo v posesti tožnika, ki je vozilo prevzel v popravilo, ko je nekaj dni pred škodnim dogodkom slednjega prevzel v Mariboru in ga prepeljal na dvorišče svojega podjetja, kjer ima delavnico in je tako bil v času škodnega dogodka posestnik vozila po volji lastnika in kot takšen ne more imeti položaja tretje osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085774
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kreditna pogodba v CHF - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe
Razlaga, da bi sodišče lahko začasno odredbo izdalo le, če bi tožnika izkazala finančno ogroženost, je v nasprotju z evro skladno razlago položaja potrošnika.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 7, 42, 101, 102, 102/3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vezanost sodišča na predlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ogroženost otroka - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - začasna odredba o preživnini - bistveno spremenjene okoliščine - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotno materialnopravno stališče sodišča - regulacijska začasna odredba - preživninske potrebe otroka - preživninska dolžnost staršev - stroški postopka
V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 251, 253, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izvedensko mnenje - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - vrsta škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - obstoj vzročne zveze - zaslišanje izvedenca - soočenje izvedencev
Znižan dokazni standard se uporabi, če nekega dejstva po izvedbi vseh predlaganih relevantnih dokazov ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, ne pa v primeru nepopolno izvedenega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085628
ZPP člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2. SZ-1 člen 112, 112/3, 112a.
ugodilna zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev tožbe fizični osebi - strankin podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje zakonske domneve - pavšalno zanikanje - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - neplačevanje najemnine in stroškov - kršitev najemne pogodbe - opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odločitev o pravdnih stroških - slabo premoženjsko stanje
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.
Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.