tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - veljavnost pogodbe o leasingu - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - obveznosti leasingojemalca - odpoved pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe - prenehanje veljavnosti pogodbe - prenehanje pogodbenega razmerja - stečajni postopek - stečaj lizingojemalca - prenos pogodbe o leasingu - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu - prevzem poroštva - namen poroštva - poroštvena izjava - pravica do posesti - predlog za obnovo postopka - ponarejena listina
Če bi bil tožnik lizingojemalec, bi bil kot tak opredeljen in poimenovan v pogodbi, poleg tega je nelogično tudi, da tožnik v ugovoru tretjega, ki ga je vložil v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ni navajal, da je sam lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu in ni navajal pravne podlage za uporabo nepremičnin. Ker tožnik ni izkazal, da je lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu, svojo pravico do posesti predmeta lizinga pa je utemeljeval na tej okoliščini, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, pravilna.
ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
razveljavitev oporoke - obseg zapuščine - nujno in enotno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Ker tožnik tožbe ni vložil tudi zoper tretjega dediča, ni tožil vseh nujnih sospornikov in je zaradi tega tožil napačno stranko.
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma njene razveljavitve, tožene vse pogodbe stranke, saj so dediči po smrtni zapustnika, njegovi univerzalni pravni nasledniki in iz tega razloga vstopajo v vsa pravna razmerja njihovega pravnega prednika. Enotno in nujno sosporništvo pa velja tudi za spore o obsegu zapuščine, saj je spor o tem, ali določena stvar ali lastninska pravica na njej spada v zapuščino, zaradi narave skupnostnega razmerja dedičev mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Morebitni dediči, ki ne želijo nastopati kot tožniki, morajo zato biti zajeti na pasivni strani.
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnika na naroku pozvalo, da se izjavi o tem, zakaj je v tožbi zajel samo toženko in obrazloži pasivno legitimacijo - je sodišče prve stopnje povsem ustrezno opravilo dolžnost materialno procesnega vodstva, ki mu ga nalaga določba 285. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
sporna vrednost predmeta - primarni in podredni tožbeni zahtevek - spreminjanje vrednosti tožbenega zahtevka - obrazloženost odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka
Pravilno pritožba opozarja, da se sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do višine vrednosti spornega predmeta, ki jo je kot osnovo vzelo za odločanje o pravdnih stroških tožnikov, niti ni upoštevalo, da sta tožnika tekom postopka sporno vrednost spreminjala,
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
ZPP člen 157, 161, 161/3, 161/4, 277, 318, 318/1. DZ člen 4, 4/2.
pogoji za izdajo zamudne sodbe
S tem, ko ostali toženci niso odgovorili na tožbo, tudi oni niso nasprotovali tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno za vse tožence izdalo zamudno sodbo, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085457
ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 45, 119.
posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - oderuštvo - elementi oderuštva - načelo kontradiktornosti - videokonferenca
Sodišče na predlog stranke za izvedbo dokaza preko videokonference ni vezano. Lahko ga zavrne, če oceni, da je primerneje, da se stranka zasliši na sodišču.
Breme izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke je izključno na stranki. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje. Prav tako je sodišče ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP). Lahko pa odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedovati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP), kot je po številnih neuspelih poskusih zaslišanja tožeče stranke odločilo sodišče tudi v obravnavanem primeru. Stranka, ki ne izkoristi možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Dokaz z zaslišanjem tožeče stranke je pravilno zavrnjen.
postopek po ZPND - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - družinsko nasilje - zaščita žrtve - prepoved približevanja - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - načelo sorazmernosti
Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker pa so družinska in partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni pomembno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, temveč ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. Sodišče mora najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj, ter gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost.
Ukrep prepovedi približevanja in vstopa v stanovanje ne izključuje z ukrepom po 21. členu ZPND, ukrepi se dopolnjujejo in omogočajo celovito zaščito žrtev nasilja.
kolektivna tožba - odškodninski zahtevek - nepoštena poslovna praksa - množično oškodovanje zaradi kršitve pravic - dostop do sodnega varstva - zloraba postopka - procesna legitimacija - certifikacija kolektivne tožbe - odobritev tožbe - pogoji za odobritev - reprezentativnost - finančna sredstva - odvetniško financiranje kolektivne tožbe - ustrezna kadrovska zasedba - ustrezno pravno znanje - prepoznavnost osebe - status oškodovanca - pravice potrošnika - navzkrižje interesov - neodvisnost
Pravno nekonsistentna je razlaga, da ZKolT, ki v 59. členu omogoča financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (tudi s strani tretje osebe, ki je odvetnik), kot pogoj reprezentativnosti zahteva obstoj lastnih finančnih sredstev upravičenca, torej sredstev, s katerimi bo upravičenec financiral kolektivno tožbo (tako lastne stroške postopka kot tudi - v primeru neuspeha s tožbo - stroške postopka nasprotne stranke). Če bi izvor sredstev avtomatično izkazoval, da je med tožnikom in financerjem konflikt interesov, oziroma da financer prevzema nadzor nad postopkom, zakon ne bi dopuščal financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe (odvetnika).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085506
DZ člen 7, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
začasna določitev preživnine - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - namen začasne odredbe - vročilnica kot javna listina - način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - trening starševskih veščin - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov
Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).
Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - zakonita domneva - poslovna sposobnost
Za oceno verjetnejše pravice pri sporih o obsegu zapuščine (ali je bil zapustnik lastnik določene stvari ali ne) je sodna praksa oblikovala določena izhodišča, po katerih je na primer verjetnejša pravica tistega, ki se opira na močnejši pravni naslov, pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje ali tistega, ki se opira na zakonito domnevo.