DZ člen 141, 141/2, 157, 157/2, 161, 162. ZNP-1 člen 108.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - kraj izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - razširitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - obveznost starša na pripravo stikov
CSD je poudaril, da je za primeren psihosocialni razvoj mld. otroka nujna širitev stikov z očetom, saj stiki le enkrat tedensko v obsegu ene ure lahko povzročijo otrokovo odtujenost od očeta. Grožnja odtujitve pa izpolnjuje standard otrokove ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - odmera preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Na podlagi različnih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. točki obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela.
DZ člen 157, 157/2, 160, 161. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31.
ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - ureditvena začasna odredba - ukrep prepovedi približevanja - družinsko nasilje - žrtev nasilja v družini - odtujitev otroka od roditelja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sum spolne zlorabe - stiki pod nadzorom - začasna določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - domneva
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji javnega interesa. Opravlja torej naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
Stiki z nerezidenčnim staršem so otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena, domneva se, da stiki niso v korist otrok in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.
Sodišče mora v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja. S strani strokovnih delavcev CSD nadzorovani stiki sicer preprečijo fizično nasilje, niso pa garancija, da otroku ne bo nastala škoda na duševnem zdravju in razvoju.
Pravilna je ugotovitev, da ogroženost mladoletnih otrok zaradi neizvajanja stikov ni podana.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - sprejem brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Predmetna namestitev je brez dvoma ukrep, s katerim se občutno poseže v osebno, telesno in duševno integriteto nameščene osebe. Zaradi zdravstvenih in terapevtskih ciljev, ki se s tem ukrepom uresničujejo, je ta ukrep potreben in dopusten, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
V postopku se je na podlagi izvedenskih mnenj zanesljivo ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec hudo in resno duševno bolezen paranoidno shizofrenijo. Oba izvedenca sta si v tem enotna. Zanikanje ugotovljene bolezni pa je tudi ena od posledic te bolezni. Potek bolezni pri nasprotnem udeležencu ni ugoden in ima značilne znake. Bolezen je nasprotnemu udeležencu povzročila hud kognitivni upad, ki mu je v domačem okolju onemogočal osnovno skrb zase in za svoje bivanjsko okolje. Paranoidna shizofrenija povzroča motnje v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja, čustvovanja.
Nasprotni udeleženec svojega zdravja in življenja ne ogroža le v visoko strukturiranem okolju, kjer se trenutno tudi nahaja.
Institut skrbništva ne zadošča za ustrezno oskrbo nasprotnega udeleženca.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - atrij kot sestavni del stanovanja - sestavina nepremičnine - posamezni del stavbe - evidentiranje nepremičnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
ZVEtL-1 v petem odstavku 23. člena določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine šteje, da so atriji sestavine posameznih delov stavbe, katerim pripadajo, zemljišče pod atriji pa je pripadajoče zemljišče stavbe. Evidentiranje atrijev kot sestavin posameznih delov stavbe (za kar se zavzema pritožnik) je omogočil šele ZKN, ki se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Ker pa je sodišče prve stopnje že pred uveljavitvijo ZKN odredilo parcelacijo zemljišča, ki predstavlja zemljišče pod atriji, in so bile spremembe na podlagi pravnomočnega vmesnega sklepa (po uveljavitvi ZKN) že vpisane v kataster nepremičnin, nov vpis ni bil potreben, ker ni bilo očitnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin (prim. 28. člen ZVEtL-1) oziroma za nov vpis ni pravne podlage.
nadomestitev soglasja - soglasje staršev - vpis otroka v osnovno šolo - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih
Odločitev temelji na ugotovitvi, da soglasja med staršema o tem, v katero osnovno šolo naj se njuna hči vpiše, ni. Otrok je zaradi tega ogrožen in je soglasje starša treba nadomestiti. Ker pa so podane okoliščine, ki podpirajo vpis otroka v osnovno šolo, za katero se zavzema mati, je treba nadomestiti soglasje očeta.
ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/5. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 366.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravni interes za pritožbo - razveljavitev plačilnega naloga - postopek za plačilo sodne takse
Plačilna naloga z dne 22. 5. 2024 na red. št. 75 in 76 spisa, zoper katera je tožnik vložil ugovora, torej kljub zavrnitvi ugovorov tožnika nista več v veljavi, saj ju je sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih (II. točka izreka) razveljavilo po uradni dolžnosti. Oba razveljavljena plačilna naloga bosta nadomeščena z novima plačilnima nalogoma (peti odstavek 34.a člena ZST-1), zoper katera bo tožnik prav tako imel možnost vložiti ugovora (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Pravno varstvo zoper novo odmero sodnih taks bo torej (še vedno) tožnik imel zagotovljeno. Že iz pojasnjenega razloga se tako izkaže, da tožnik za pritožbi zoper izpodbijana sklepa nima več pravnega interesa. Izpodbijani odločitvi o zavrnitvi ugovorov zoper plačilna naloga z dne 22. 5. 2024 na red. št. 75 in 76 spisa (I. točka izreka) sta sicer kot taki za tožnika neugodni. Ne glede na navedeno pa se tožnikov pravni položaj z vsebinsko odločitvijo o pritožbah zoper I. točki izreka obeh izpodbijanih sklepov ne bi mogel več v ničemer izboljšati, saj plačilna naloga na red. št. 75 in 76 spisa, kot pojasnjeno, nista več v veljavi že na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1.
Za pritožbo ni sporno, da ima tožnik prednostno pravico do nakupa spornega solastniškega deleža kot lastnik sosednjih gozdnih zemljišč in da je za ta nakup zainteresiran. S prikrito prodajo (navidezno darilno pogodbo) je bila kršena njegova predkupna pravica v zvezi s to nepremičnino.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialno pravno neveljavne vknjižbe, uveljavlja pa jo lahko, poleg ostalih upravičencev, tudi tisti, čigar obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino je bila zaradi te vknjižbe kršena. Tožnik kot predkupni upravičenec je aktivno legitimiran za vložite izbrisne tožbe. Prav tako je podan njegov interes, kot splošna predpostavka vsake tožbe. V zvezi s tem je bistveno, da bo z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja preprečil prenos nepremičnine mimo prisilnih zakonskih določb, ob morebitni novi prodaji po določbah ZG in ZKZ pa bo lahko uveljavljal svojo predkupno pravico.
začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - začasna določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - dodelitev otroka očetu
Otroka sta formalno zaupana v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa že dve leti živita z očetom. Z materjo stikov nimata. Mati dnevnega varstva in skrbi za otroka ne izvaja. Otroka stike z materjo zavračata, ponovna vzpostavitev stikov pod nadzorom CSD ni bila uspešna. Opisana (trenutna) družinska dinamika terja (že) začasno spremembo ureditve varstva in vzgoje otrok. Verjetnost, da sta otroka udeležencev postopka ogrožena, je brez dvoma verjetno izkazana.
Znižanje kakovosti življenja otrok je zanje ogrožujoče, glede na to, da je celotna skrb za otroka na predlagatelju, pa tudi nevzdržno, saj mati ni pridobitno nezmožna.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5, 142.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - trditveno in dokazno breme - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - javna listina
Toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12.člena ZST-1 (osebnih podatkov njenih družinskih članov), zato je sodišče prve stopnje z njim (pravilno) ravnalo skladno spravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
DZ člen 141, 141/1, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - kršitev pravice do obravnavanja - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po določbi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).
Denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 pripada razlastitvenemu zavezancu, če to nadomestilo uveljavlja. Denarno nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino, lahko pa so to nadomestilo zamudne obresti za določeno obdobje.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev plačilnega naloga - izvršljivost plačilnega naloga
V obravnavanem primeru je tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v postopku v zvezi z dopustitvijo revizije, zato je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 oproščen plačila sodne takse po samem zakonu in za vsebinsko obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije (ki ga je tožnik vložil 4. 6. 2024 pri sodišču prve stopnje v luči prvega odstavka 12. člena ZST-1 potem, ko je Vrhovno sodišče RS izdalo plačilni nalog II Dor 183/2024 z dne 21. 5. 2024), ni bilo pravne podlage oziroma tožnik zanj nima interesa. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Ker plačilnega naloga ni izdalo sodišče prve stopnje, tega tudi ni moglo hkrati razveljaviti (kot bi ga sicer moralo na podlagi prvega odstavka 14.a člena ZST-1, če bi ga samo izdalo). V pristojnosti Vrhovnega sodišča RS je presoja (glede na to, da je tožnik po zakonu oproščen plačila sporne takse in je bil posledično tudi predlog za taksno oprostitev zavržen), ali bo po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 razveljavilo plačilni nalog II Dor 183/2024. Velja sicer dodati, da izdan plačilni nalog glede na navedene okoliščine primera ne more postati izvršljiv in tako tudi nima nobenih učinkov (35. člen ZST-1).
prodajna pogodba z možnostjo povratnega odkupa - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Za oderuško pogodbo gre torej takrat, ko ena pogodbena stranka namenoma izkoristi šibkejši položaj ali lastnost druge pogodbene stranke (subjektivni element oderuštva) za njeno nesorazmerno obremenitev (objektivni element oderuštva). Da lahko govorimo o oderuški pogodbi, morata biti izpolnjena oba elementa. Če manjka eden izmed njiju, zahtevku na tej podlagi ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6.
stroški priče - povrnitev potnih stroškov priči - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - stroški postopka
Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju potnih stroškov priče odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.
Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - odpoved zahtevku
Pritožba ima sicer prav, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do predloga Občine X z dne 16. 4. 2021, da se omejitev dedovanja po 128. členu ZD izvede zgolj na določenih stvareh in pravicah. Zaradi zagotavljanja strankine pravice do izjave je to kršitev saniralo sodišče druge stopnje, ki pojasnjuje, da zakonska podlaga, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari, ne obstaja, zato sodišče prve stopnje sklepa o dedovanju s tako vsebino ne bi smelo izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00078659
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 149, 149/3, 243. SPZ člen 13, 23, 49, 213, 214, 215, 226, 234. ZPP člen 8, 181, 181/3, 339,339/2, 339/14-2. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2, 81, 81/1.
služnostna pogodba - neprava stvarna služnost - tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - jezikovna razlaga pogodbe - ničnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - neveljavnost pooblastila za sklenitev pogodbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo
Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ).
Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva.
Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ).
Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka. Ta je pridržana ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Varstvu materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe.
Ničnost zavezovalnega pravnega posla predstavlja materialnopravno neveljavnost in s tem podlago za izbrisno tožbo.
Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo).
Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ).
Z overitvijo podpisa namreč notar potrdi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala za svojega (prvi odstavek 64. člena Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN).
Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
motenje posesti - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - ekonomski interes - posestno stanje
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Tako odločitev je oprlo na ugotovitev, da dejanje toženca (odstranitev robnikov in betoniranje tal) ni bilo motilno. Tožnica lahko na sporni del še vedno odmetava sneg in tja odlaga razne stvari. Tudi smetnjake (ki jih na ta del ni postavljala), lahko po tem delu še vedno pelje. Motilno ni niti to, da tožnica ne more več odstranjevati plevela.
motenje posesti - odločba o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - ustavna pravica do pritožbe - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi
V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.