pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest nepremične stvari
Sporno zemljišče je res užival tudi tožnik in je tudi opravljal tista dejanja, ki jih revident navaja v reviziji. Vendar pa sodišče teh dejanj v povezavi z drugimi dejstvi, ki jih je ugotovilo, ni štelo za dejanja, ki pomenijo izvrševanje posesti kot lastninskopravnega upravičenja. Gre za dejanja, ki jih lahko izvršuje upravičenec tudi na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova (služnosti, sporazuma, dovoljenja itd.).
ZDen člen 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - nelojalno ravnanje zoper interese narodov in države FLRJ (članstvo v "Kulturbundu")
Okoliščina, da je bil član "Kulturbunda" med drugo svetovno vojno s strani SS zaprt zaradi političnih razlogov, bi v postopku ugotavljanja državljanstva po 2. odst. 9. čl. ZDen lahko vplivala na pozitivno odločitev samo, če bi se v postopku ugotovilo, da je bil politični zapornik zaradi lojalnega ravnanja do slovenskega naroda oz. njegovega narodnoosvobodilnega boja proti nemškemu okupatorju.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja določitev višine preživnine - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - obračun preživninskih obrokov v izreku sodbe - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom
Res je sicer, da zaradi trajanja postopka, med katerim zavezanec preživnine ne plačuje, ali pa jo plačuje le v manjšem obsegu, prihaja do situacije, ko so na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo na prvi stopnji nekateri preživninski obroki že zapadli in bili tudi plačani, nekateri pa le delno ali sploh ne. Vendar obračun preživninskih obrokov med pravdnim postopkom ni nujni del preživninskega izreka. Če ga sodba ne vsebuje, s tem zavezancu ni odvzeta možnost, da obračun opravi v morebitnem izvršilnem postopku. Prav zaradi narave preživninskih terjatev je na mestu širše tolmačenje 8. točke 50. člena Zakona o izvršilnem postopku. S takšno razlago pritožbenega sodišča soglaša tudi revizijsko sodišče.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - pridržek kondikcije
Sprejeta odločitev je po presoji revizijskega sodišča pravilna, ker je ugotovljeno dejansko stanje utemeljevalo uporabo 211. člena ZOR. Po tem določilu ima upnik pravico zahtevati nazaj tisto, kar je iz določenega razloga plačal pa čeprav ni bil dolžan, če si je to pravico pridržal. Glede na drugačne revizijske trditve je opozoriti na ugotovitve sodišč nižjih stopenj, da je tožnik plačal celotno kupnino ob sprejemu toženkine ponudbe, sporni znesek pa doplačal pozneje zato, ker je toženka pogojevala izročitev vozila s tem doplačilom ter da je tožnik obvestil toženko o pridržanju pravice do vrnitve plačila pred nakazilom doplačila. Ker pa je toženka nastopala kot prodajalec torej kot tožnikov sopogodbenik, njena obveznost do tožnika, ki je predmet tega spora, ne more biti odvisna od njenega pogodbenega razmerja s tovarno U. T.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03676
ZOR člen 148, 148/2, 557, 557/1.ZD člen 142, 142/1.
posojilo - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - vračilo posojila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Sodišče prve stopnje kot temelj obveznosti tožene stranke pravilno navaja 2. odstavek 148. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89 in Uradni list RS, št. 1/91-I, v nadaljevanju ZOR) ki pravi, da ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen, če je v pogodbi določeno kaj drugega, ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe. Ne iz narave posojilne pogodbe ne iz sporne pogodbe same ne izhaja kaj drugega.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe po smrti preživljanca
Ko je tožnica dne 14.2.1994 umrla, je pravna podlaga za razvezo pogodbe, ki je temeljila na neznosnosti skupnega življenja, odpadla. Pravica zahtevati razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neznosnosti skupnega življenja je osebna pravica pogodbenih strank in zato ne preide na njihove dediče. Zato zgolj zaradi odnosov med pogodbeniki, tudi, če bi bili ti res slabi, dediči nimajo pravice zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Samo v primerih, ko je kateri izmed pogodbenikov že za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, da drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem. Samo taka pravica je po svojem značaju premoženjska pravica, ki ni osebne narave (2. člen ZD) in temelji na 3. odstavku 120. člena ZD.
javna glasila - pravica do popravka in odgovora na objavljeno informacijo - formalni pogoji za objavo odgovora (procesne predpostavke) - aktivna legitimacija
Zakon nudi sodno varstvo le tistemu, ki je poprej zahteval od odgovornega urednika odgovor oziroma popravek (prvi odstavek 14. člena ZJG). Zahtevo za objavo dogovora je z dopisom poslala XX M. o. K., oddelek za gospodarske javne službe, z uradno opravilno številko ... Dopis je opremila s svojim pečatom, podpisal pa ga je tožnik kot načelnik oddelka za gospodarske javne službe. Tudi pod samim besedilom zahtevanega odgovora je navedba: M. o. K. s tožnikovim podpisom kot načelnikom omenjenega oddelka. Tožbo pa je vložil tožnik sam z navedbo o lastni prizadetosti. Pokaže se torej, da oseba, ki je zahtevala odgovor, ki naj bi ga objavilo XX, ni tista oseba, ki je vložila tožbo, torej tožnik. Zato ni aktivno legitimiran.
Po določilu 307. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predmet izpolnitve v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Ker sta tožnika glede na ugotovitve sodišč nižjih stopenj dala tožnikoma na razpolago stanovanjske prostore v skladu z obveznostmi iz sodne poravnave, s katero so stranke dogovorile spremembo izročilne pogodbe o bivalnih prostorih tožnikov, imata tožnika sedaj pravico in možnost bivati v novi hiši tožencev. Njun zahtevek, da morata toženca popraviti staro hišo ali jima plačati namesto tega 1,750.000,00 SIT, glede na zgoraj navedeno dejansko in pravno podlago, ni utemeljen.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - koristi države
Upravni organ, ki odloča o pridobitvi državljanstva po 13. čl. ZDS mora v odločbi navesti, kakšno vsebino je dal nedoločenemu pravnemu pojmu "državna korist" in navesti dejstva, na podlagi katerih je sklepal, da oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva, po tej zakonski določbi (ne)koristi državi.
ZJG člen 2, 9, 9/1, 9/3, 13, 16, 16/2.URS člen 40.
javna glasila - pravica do popravka in odgovora na objavljeno informacijo - aktivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa - vsebina popravka in odgovora
Res daje zakon vsakomur pravico do popravka in/ali odgovora (ustavodajalec jo je povzdignil celo na raven ustavne pravice - 40. člen Ustave RS), vendar pri tem postavlja meje, s čimer onemogoča, da bi šlo tu za "vesoljno", "neomejeno" pravico (A) slehernika, da javno reagira zoper (B) katerokoli sporočilo medijev s (C) sredstvom kakršnekoli vsebine.
(A) Daje jo le tistemu, čigar pravica ali interes sta prizadeta zaradi objavljene informacije (prvi odstavek 9. člena ZJG). V zvezi s prizadetostjo oseb je potrebno zakon razumeti, da mora biti ta prizadetost konkretna, pravica ali korist, ki sta prizadeti, pa pravno varovani (ustavnopravno, civilnopravno, kazenskopravno itd., razume pa se, da ne gre le za osebnostne pravice marveč tudi za premoženjske pravice in interese tako fizičnih kot pravnih oseb idr.). Sporočilo medijev (med njimi le tistih, ki jih zakon šteje kot javna glasila, 2. člen ZJG), ki je sankcionirano s popravkom ali ugovorom, je lahko le informacija, obvestilo (kot se tudi izraža ustava v 40. členu), podatek, potemtakem takšno sporočilo, ki je "vselej enako", torej ne glede na to, kdo ga izreče, opiše, odda, pokaže in kdaj. Ne uživajo pa, gledano s stališča prizadetih, civilnopravne sankcije popravka in odgovora komentarji, interpretacije, mnenja, razmišljanja, vrednostne sodbe, odsevi idej, prepričanj. Medtem, ko gre pri prvih za dejstva, resničnost, pa pri drugih ne gre zanje oziroma ni nujno, da odsevajo resničnost (o teh razlikah glej resolucijo št. 1003 Sveta Evrope o etičnih načelih časnikarstva, tč. 3, kodeks novinarjev RS, tč. 3!).
Vsebina popravka je definirana v tretjem odstavku 9. člena ZJG s tem, da sme vsebovati le dejstva in okoliščine, s katerimi se spodbijajo navedbe v objavljeni informaciji. Dovoljene vsebine odgovora zakon ne podaja neposredno, jo pa začrtuje s tem, da je to nekaj drugega kot popravek, po eni strani, po drugi pa, da je to lahko le reakcija na informacijo, iz česar sledi, da je odgovor lahko le bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v objavljeni informaciji izpuščeni in je zato ta nepopolna glede svoje bistvene sestavine. Skratka, tudi zahtevana popravek in odgovor morata biti po svoji vsebini le informacija in ne kaj več.
ZOR med pogodbami ne ureja pogodbe o priznanju lastninske pravice. Lastninsko pravico je mogoče pridobiti na podlagi različnih pravnih poslov, besedilo pogodbe pa ne opredeljuje jasno, za kakšen pravni posel gre. Tožnika zatrjujeta, da je bila dogovorjena prodaja hiše, toženec pa meni, da so se dogovorili za hipoteko na hiši. Ob navedenih okoliščinah ni mogoče šteti, da je določilo pogodbe nesporno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 2. odstavek 99. člena, ki določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
ZDen člen 5, 25, 25/2, 44, 44/7, 56, 56/3, 85.ZNP člen 37. ZPP (1977) člen 7.
denacionalizacija - dokazno breme v postopku denacionalizacije - oblike denacionalizacije - vrnitev stvari - vrnitev nepremičnine s plačilom odškodnine za razliko v vrednosti - valorizacija glavnice
Za procesne odločitve, vezane na dokazovanje in dokazno breme (prava vrednost v denacionalizacijskem postopku vračane stvari) veljajo ustrezne določbe ZPP.
upravičenec do denacionalizacije - vrnitev stvari - zaplemba premoženja - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika oblasti - premičnine iz zbirke javne galerije
Gre za zvijačno ravnanje državnega organa, ki je od denacionalizacijskega upravičenca najprej pridobil umetniške slike pod pretvezo, da bodo razstavljene, nato pa izsilil njihovo prodajo.
negmotna škoda - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah ter skaženost - pravična odškodnina - objektivna merila za določitev višine odškodnine
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in sicer za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah ter skaženost.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil
Napaka na zavornem mehanizmu kamiona je povzročila višjo tečno hitrost in s tem večjo škodo. Voznik kamiona je zato soodgovoren za škodo ob trčenju z nasproti vozečim mopedom.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - - negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - določitev višine odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Zakonca sta ob sklepanju sporazuma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij vedela, o čem se dogovarjata, sicer takšnega sporazuma ne bi sklenila. Iz ugotovljenih dejstev (in navedb tožeče stranke same) izhaja, da neplačane kreditne obveznosti izhajajo iz najetega posojila za nakup avtomobila in za nakup stanovanja. O obeh predmetih skupnega premoženja sta se zakonca v sporazumu dogovorila, torej ni mogoče šteti, da se glede na VI. točko sporazuma ne bi dogovorila tudi o poplačilu kreditnih obveznosti.
Tožnica zatrjuje, da so pogodbenice sklenile dogovor o darilu prvotoženki in o dosmrtnem užitku tožnice samo zato, ker so želele s tem prikriti dogovor o darilu tožnici. Torej naj bi bila podlaga tega dogovora prikrivanje drugega pravnega posla.
Sodišči prve in druge stopnje sta odločili, da sporni deli darilne pogodbe niso navidezni, pač pa odražajo pravo pogodbeno voljo strank, čeprav izraženo tako, kakor je, zaradi veljavnih zakonskih omejitvenih predpisov pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči.
Okoliščine notranjega življenja, med katere sodi tudi namen strank pri sklepanju pogodbe, pomenijo dejansko ugotovitev. Zato sklepanje o tem pomeni ugotavljanje dejanskega stanja. Ugotovljenega dejanskega stanja pa po 3. odstavku 385. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati. Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo. Odločili sta, da dogovor o dosmrtnem užitku ni bil navidezen in je zato veljaven. Tako sta tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnili. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ravnali, ker o veljavnosti prikrite darilne pogodbe nista odločali. Do ugotavljanja, ali je prikrita pogodba veljavna, lahko pride šele v primeru, ko sodišče ugotovi, da je bila sklenjena pogodba navidezna.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor - individualizacija škode
Opisano duševno trpljenje tožnika in njegove posledice opravičujejo dosojeno denarno odškodnino v višini 3,000.000,00 SIT, kot jo je dosodilo sodišče druge stopnje. Dodaten razlog za utemeljenost prisojene odškodnine je še ta, da je bil tožnik ob uvedbi pripora star 37 let (letnik rojstva 1950) in torej v takih letih, ko je objektivno pričakovati, da se bo poklicna kariera še nadaljevala navzgor. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje pa sledi, da je bila kariera tožnika praktično zaključena. Dokazana je (z izvedeniškim mnenjem in izpovedjo priče N. J.) vzročna zveza med duševnimi spremembami tožnika kot posledico neutemeljenega pripora in razpadom zakonske zveze, kar prav tako dodatno opravičuje višino dosojene denarne odškodnine.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Ni nezakonita začasna odredba, izdana na podlagi 12. člena ZLPP, če v izreku ne nalaga obveznosti popisa in izločitve premoženja ter njegove uporabe kot dobrega gospodarja.