delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - prenehanje delovnega razmerja - zdravstvena nezmožnost
Delavec, kateremu preneha delovno razmerje, ker se ni ravnal po dokončni razporeditveni odločbi, zoper njo sploh ni ugovarjal, ne more v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja uveljavljati zdravstvene nezmožnosti za opravljanje dela na novem delovnem mestu. Izostanek z dela lahko opraviči le z odobrenim bolniškim staležem.
Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsled dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).
Logična in sistematična razlaga kazenskih določb CZ pripeljeta do zaključka, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni v CZ uporabil pooblastilo iz 3. odstavka 25. člena ZP.
Opustitev je izpodbojno pravno dejanje samo, če je zaradi nje dolžnik izgubil kakšno materialno pravico, ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
ZUP člen 164, 164/2, 171, 171/3, 171/7.ZOR člen 18, 18/2.
skrbnost dobrega strokovnjaka - javne listine - komisija - splošni upravni postopek - potrdila o dejstvih iz uradne evidence - dokazna vrednost potrdila - sprememba potrdila - dolžnost komisionarja
Potrdilo, ki ga izda upravni organ po 171. členu ZSUP ni odločba. Je javna listina, s katero se potrjuje obstoj dejstev. Možen je nasprotni dokaz.
Komisionar, ki prevzame izvedbo uvoza, je strokovnjak za izvedbo uvoznih poslov, ne pa komitent. Če komitent za izvedbo uvoznih poslov ni dal ustreznih listin, jih mora komisionar zahtevati, ne pa se zadovoljiti s tistim, kar je od komitenta prejel.
Ob dogovorjeni devizni klavzuli (5. člen zakona o deviznem poslovanju - Ur. list RS, št. 1/91) - o čemer ni spora - tožnik od toženca utemeljeno zahteva plačilo v tuji valuti preračunanega dolžnega zneska v tolarski protivrednosti.
ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - negmotna škoda - denarna odškodnina
Res sicer zakon določa, da če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona (prvi odstavek 377. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Vendar je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 377. člena, po kateri ima pretrganje kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Ta zakonska določba ni povezana s citiranim prvim odstavkom 377. člena v tem smislu, da je ne gre uporabiti, če za sam kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki je v igri, ni predpisan daljši rok za zastaranje kazenskega pregona.
časovna veljavnost kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - zloraba položaja ali pravic
1) Določba novega zakona je milejša v odnosu na zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja ne le glede predpisane kazni, ampak tudi glede ožje opredelitve ravnanja, ki predstavlja izvršitveno dejanje kaznivega dejanja.
2) Vpis določenega subjekta v sodni register ne more biti izključen kriterij na odgovor na vprašanje, ali je določena oseba (storilec) storila dejanje pri opravljanju gospodarske ali pa morebiti kakšne druge dejavnosti.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vročitev odločbe o pridobitvi državljanstva - državljanstvo mladoletnih oseb po členu 14 ZDRS
Če je prosilec vložil vlogo za pridobitev državljanstva po 14. čl. ZDS pred 25.3.1994, 3. odst. navedenega člena pa je začel veljati 25.3.1994, to ne pomeni, da se je z odločbo, izdano po 25.3.1994 poseglo v pridobljene pravice prosilca. 3. odst. 14. čl. ZDS je namreč začel veljati pred iztekom upravnega postopka. Kasnejšo spremembo zakona ni mogoče šteti za retroaktivno uporabo zakona. Če upravni organ ni odločil o vlogi prosilca v predpisanem roku, lahko prosilec sproži upravni spor zaradi molka organa po 26. členu ZUS.
darilna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodbama nižjih sodišč ni mogoče očitati protislovja v razlogih (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Dovolj jasno je namreč povedano, da je darilo bilo že realizirano. Zato izostanek ustrezne pisne pogodbe, ki bi temu lahko sledila, pravni veljavnosti že realiziranega darila (73. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih) ne jemlje verodostojnosti. Uporaba navedene zakonske določbe namreč pomeni prav to: čeprav ni pisne oblike, ki je potrebna za veljavnost pogodbe - tudi darilne - je pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale. V primeru daritve pa gre za izpolnitev z (brezpogojno) izročitvijo, torej prepustitvijo v posest, ki se nato izvaja.
ZPP (1977) člen 395, 395/2.SZ člen 147, 149. ZSR člen 58, 58/1, 58/3, 77, 77/1.ZS člen 109.
revizija - revizijski razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev sodbe - uporaba sodne prakse - podstanovalska razmerja - prenehanje stanovanjskega razmerja - oddajanje stanovanja v celoti podstanovalcem
Revizija utemeljeno opozarja, da v danem primeru ni mogoče uporabiti ustaljene sodne prakse, ki velja za povsem drugačne primere. Navedena odločba II Ips ... se namreč nanaša na drugačen dejanski stan, ko se imetnik stanovanjske pravice (na vojaškem stanovanju) prav na podlagi te pravice preseli v drugo (vojaško) stanovanje, na katerem pa ne more pridobiti stanovanjske pravice. V danem primeru tožnik ni imel stanovanjske pravice in se je (kot zatrjuje) preselil v sporno stanovanje na podlagi ustne podstanovalske pogodbe, zato abstraktnih dejanskih stanov iz različnih pravdnih zadev ni mogoče enačiti. Gre za uporabo različnih določil SZ in ZSR in seveda tudi za različno sodno prakso.
Kot je bilo že navedeno, morata sodišči prve in druge stopnje za odločitev v zadevi ugotoviti, ali je toženec oddal v podnajem vse sporno stanovanje in ali je tožnik do uveljavitve SZ na tak način v stanovanju prebival več kot dve leti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava o tem nima razlogov in ker je tudi sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe le povzelo, češ da je sodišče prve stopnje zaključilo, da prvotožencu stanovanjsko razmerje ni prenehalo in je zaradi tega zavrnilo ves tožbeni zahtevek, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni moglo spremeniti.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - nedopustno ravnanje države - monetarna osamosvojitev
Monetarna osamosvojitev R Slovenije, sprejem predpisa v zvezi z njo in neobvestitev pravne osebe v naprej o teh ukrepih, niso nedopustna dejanja, ki bi lahko bila podlaga za odškodninsko odgovornost R Slovenije.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Breme dokazovanja obstoja dejanske in pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe je na strani predlagateljev začasne odredbe. Med dejansko podlago sodi tudi verjetna izkazanost jugoslovanskega državljanstva.
izvršba - krajevna pristojnost - vpliv začetka stečajnega postopka na krajevno pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Za določitev krajevne pristojnosti so merodajne okoliščine ob vložitvi tožbe, oziroma predloga za izvršbo, če je bil ta vložen na podlagi verodostojne listine in je bil zoper sklep o izvršbi vložen ugovor. Na tako določeno krajevno pristojnost pozneje spremenjene okoliščine ne vplivajo (3. odst. 15. člena ZPP). Zato okoliščina, da je bil zoper tožečo stranko v obravnavanem primeru začet stečajni postopek po vložitvi predloga za izvršbo, na krajevno pristojnost, kot je bila opredeljena ob vložitvi predloga za izvršbo, ne vpliva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - priče - bivališče prič na območju drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da imajo vse predlagane priče prebivališče na območju sodišča, ki sicer ni krajevno pristojno, ni razlog iz 68. člena ZPP za prenos krajevne pristojnosti na to sodišče.
povrnitev gmotne škode - posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti preživljalca - denarna renta - določitev višine rente - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (popoldansko delo) - vštevanje davščin
Ker opravljanje popoldanske obrti, čeprav neprijavljene, ne pomeni kaznivega dejanja, se upošteva pri odločanju po 194. členu ZOR.
Takšnega dohodka ni mogoče upoštevati v 100-odstotnem znesku, ker ni mogoče mimo davčnih predpisov, saj bi moral preživljalec plačevati od dejavnosti predpisane davščine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd za skupno obravnavanje
Ena od predpostavk za odločitev o skupnem obravnavanju več sporov je, da tečejo ti spori pred istim sodiščem (1. odst. 313. člena ZPP). Umetno ustvarjenje obstoja omenjene predpostavke z uporabo 68. člena ZPP ni možno.
Tolarska protivrednost s kaznivim dejanjem pridobljene tuje valute se ugotavlja po prodajnih tečajih pooblaščenih bank na dan plačila po izbiri oškodovanca, s čimer se zagotavlja, da z dopolnitvijo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne obsojenec ne oškodovanec ne bo oškodovan ali okoriščen na račun drugega.