zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ponovno motenje posesti
Gre za ponovno motenje posesti, ker je dolžnik po prostovoljni izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova (izročitelj ključa stanovanja) ponovno vdrl v stanovanje in se v njem naselil. Izvršilni predlog na izselitev iz stanovanja ima zato podlago v dol. 228. člena ZIP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov pristojnosti
Razmerje med strankama tega spora in dejstvo, da je tožnica zaposlena na krajevno pristojnem sodišču je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/3, 3/4. Zakon o splošni amnestiji in pomilostitvi (1945) člen 3, 3/2.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pripadnik domobrancev - vojni zločin - amnestija - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Iz določila 4.tč. 3.čl. ZKLD jasno izhaja, da je tako kaznivo dejanje lahko storil le tisti, kdor je prostovoljno vstopil v oborožene vojaške formacije z namenom podpiranja sovražnika. Odločilno je torej dejstvo, da je obsojenec prostovoljno pristopil k domobrancem, kar pa v sodbi ni zanesljivo ugotovljeno.
Nobenega dvoma ni, da je bilo tudi v zvezi s kaznivimi dejanji po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo potrebno ugotavljati individualno krivdo storilca oz. pomočnika pri storitvi takega kaznivega dejanja.
Če je oče tožeče stranke optiral za italijansko državljanstvo, kar potrjuje odločba Ministrstva za notranje zadeve LRS iz 1951. leta, je pravilna ugotovitev tožene stranke (Ministrstva za notranje zadeve RS) in je odločba o odvzemu državljanstva njenemu očetu in njegovi družini (iz leta 1948) neizvršljiva in jo je tožena stranka utemeljeno izrekla za nično (3. točka 267. člena ZUP).
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženost - pravična odškodnina kot pravni standard
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženost.
ZTuj člen 13, 28, 28/3, 57, 64. ZVCP člen 112, 112/3.
vozniško dovoljenje - izdaja vozniškega dovoljenja tujcu - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS
Kraja prebivanja, ki je določen tujcu po 3. odst. 28. čl. ZTuj ni šteti za začasno prebivališče v smislu 57. člena ZTuj in 112. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.
upravičenec do denacionalizacije - delovanje na območju RS ob uveljavitvi ZDen
Pravna oseba, ki v času uveljavitve ZDen ni delovala na območju RS, ne izpolnjuje pogoja iz 14. čl. ZDen in zato nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije.
obračun carine in drugih uvoznih dajatev - naknadni obračun
Ker posebna taksa ni bila obračunana že pri uvozu blaga, je carinski organ ravnal v skladu s CZ, ko je v zakonsko določenem roku 1 leta od dneva vložitve deklaracije obračunal posebno takso.
Pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Čim je ta podana, učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti. Pri tem je pravno odločilno, da terjatev še ni zastarana, ko je nastala nasprotna terjatev. Zato je mogoče uveljavljati v pobotanje tudi terjatev, ki bi bila ob pobotni izjavi že zastarana. Tako je bilo stališče tako pravne teorije kot pravne prakse o razlagi pravila 1438 občega državljanjskega zakonika, ki ga je potrebno v tem primeru še uporabiti, ker na dan 22.6.1978 še ni veljal zakon o obligacijskih razmerjih. Pri tem je še dodati, da se v postopku uveljavljeno to je procesno pobotanje opravi šele, ko ga izreče sodišče. Strankina pobotna izjava, dana med pravdo, učinkuje šele s sodno odločbo. Od tedaj dalje, ko je pobotanje izrečeno, pa pridejo v poštev pravila civilnega prava o pobotu (ki je navedeno spredaj). Tako tudi procesno pobotanje učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti. Zaradi tega tudi pri procesnem pobotanju za ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se je uveljavilo pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
ZSR člen 40, 40/1, 40/2, 40/5.SZ člen 117. ZSG člen 76.
dodeljevanje stanovanj - pravica do začasne uporabe stanovanja (hišniško stanovanje) - privatizacija stanovanj - odkup hišniškega stanovanja po 117. členu SZ
Tožnik je pridobil stanovanje kot hišnik in je imel pravico do začasne uporabe. Ker ni imel stanovanje pravice, ni upravičen do privatizacije po stanovanjskem zakonu.
negmotna škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - določitev višine odškodnine
Take ugotovitve in ostale, ki jih vsebujejo razlogi sodb nižjih sodišč, so po presoji revizijskega sodišča utemeljevale obrazloženo to je višjo odmero odškodnin za obravnavane tri oblike nepremoženjske škode. Ta odmera pa hkrati predstavlja tudi pravilno uporabo določb 200. in 203. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Po teh določilih mora sodišče dosoditi za negmotno škodo pravično denarno odškodnino. Denarna odškodnina pa je pravična, če se pri odmeri upoštevajo vse okoliščine primera ter pomen prizadetih dobrin in namen priznanih odškodnin. Odškodnine pa morajo biti v vsakem konkretnem primeru vpete tudi v širše okvire, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi in večjimi škodami, ki se v določenem času in prostoru priznavajo za primerljive oblike škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnikova žena K.I.S. je okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v L., torej ne na sodišču, kjer je vložena tožba. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku kljub temu ugodilo predlogu šeste tožene stranke in odločilo, da bo postopalo v tej zadevi Okrajno sodišče v D. S tem je želelo zagotoviti, da stranke ne bi imele nobenega povoda za sum o pristranosti sodišča. Zaradi morebitnega osebnega poznanstva med sodniki Okrajnega sodišča v L. in tožnikovo ženo, kar zatrjuje toženka v svojem predlogu, bi bil postopek za razpravljajočega sodnika lahko obremenjujoč.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - svobodna privolitev v skupno življenje - pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze
Brez svobodne privolitve ni veljavne zakonske zveze. Toda do izvenzakonske zveze v smislu 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma po 2. odst. 10.čl. Zakona o dedovanju pride prav zato, ker partnerja svoje skupnosti oblično ne potrdita s sklenitvijo zakonske zveze, njuna zveza pa ima sicer vse značilnosti razmerij med zakoncema. Določilo 17. čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bi bilo zato mogoče smiselno uporabiti za ugotavljanje veljavnosti izvenzakonske skupnosti tako, da skupnost ne bi imela z zakonom določenih posledic, če kateri od partnerjev ne bi svobodno privolil vanjo. Gre torej za svobodno privolitev v skupno življenje, ne pa za privolitev v sklenitev zakonske zveze.
začasna odredba - pogoji - predhodno vložena zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta pri pristojnem organu - razvrstitev aktivne snovi in herbicidnega pripravka v skupino strupov
Za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS mora biti izpolnjena procesna predpostavka, da je bila prej vložena zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe pri pristojnem organu po 2. odstavku 30. člena ZUS.