kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V primeru lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ se abstraktni del kaznivega dejanja glede posledic in njihovega trajanja (npr. začasna okvarjenost poškodovančevega dela telesa) že izenačuje s konkretizacijo kaznivega dejanja v primeru, ko je sama telesna poškodba konkretizirano opisana. Zato tako izbranega abstraktnega kriterija ni treba še nadalje konkretizirati.
Kolikor bi glede na posledico povzročene lahke telesne poškodbe bili znani tudi konkretni podatki o trajanju teh posledic, bi bilo zaradi natančnosti označbe primerno, da se časovni potek trajanja posledic opiše tudi v okviru opisa dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz razlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornica uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ne more biti predmet presoje s tem izrednim pravnim sredstvom (2.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa
Sodišči sta pravilno ocenili težo tožnikove poškodbe, potek zdravljenja in vse posledice, s katerimi se mora tožnik soočiti zaradi poškodbe. Ni mogoče pritrditi reviziji, da je tožnikova škoda tako velikega obsega, da bi terjala še posebno individualizacijo pri odmeri odškodnine.
inšpekcijski postopek - pobudnik inšpekcijskega postopka - položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku
Če inšpektorjeva odločitev predstavlja korist ali drugačno spremembo pravnega položaja pobudnika inšpekcijskega postopka, kar pomeni, da bi lahko bile pobudnikove pravice z odločitvijo inšpektorja prizadete, ima pobudnik položaj stranskega udeleženca v tem postopku.
dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje - poseg v pravice dosedanjega upravljalca z vodami
Če je tožeča stranka upravljala s spornimi vodami na podlagi veljavnega akta, v njene pravice ni mogoče posegati, ne da bi se prej odločalo o odvzemu te pravice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da se je toženka o svojih družinskih problemih posvetovala s sodniki, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Kajti sodnice in sodniki odločamo na podlagi Ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko. Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezen sodnik, ne pa sodišče.
inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnica pričela z gradnjo pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, je inšpektor tožnici utemeljeno odredil ustavitev gradnje. Učinkuje le dokončno gradbeno dovoljenje.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - poziv organa na dopolnitev zahteve - pravočasnost dopolnitve zahteve
V postopku upravni organ varuje tako javne koristi kot pravice stranke. Glede na to, da je vlagateljica zahtevo za denacionalizacijo vložila že 2.3.1992, bi jo lahko tudi pravočasno dopolnila (v okviru roka po 64. členu ZDen), če bi jo organ nemudoma pozval na dopolnitev. Ker pa jo je pozval šele 2 leti po vložitvi vloge, to ne more škodovati stranki.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22562
URS člen 23.ZKP člen 83, 83/3, 148, 420, 420/2.KZ člen 302, 302/4.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - privilegirane priče - izločitev obvestil, danih policiji - izločitev kazenske ovadbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uradnega zaznamka o vložitvi kazenske ovadbe, ki ima povsem drugačno pravno naravo od obvestil, ki jih osumljenec posreduje policiji na podlagi 148. člena ZKP, po 3. odstavku 83. člena ZKP iz spisa ni mogoče izločiti.
Pravdna dejanja intervenitenta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (4. odstavek 201. člena ZPP), torej v konkretnem primeru za toženo stranko. Po določbi 286. člena ZPP mora res stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na poznejših narokih lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Navedeno zakonsko določbo pa je treba upoštevati predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke in če kljub sistemu prekluzij stranki (pred tem) ostane razumna možnost, da se v postopku izreče (primerjaj Aleš Galič, Pravica do kontradiktornega postopka - ustavni vidik, Podjetje in delo 6-7/1999/XXV, str. 1173, 1174). Sodišča morajo kot opravičljiv razlog za poznejšo navedbo novih dejstev in dokazov upoštevati tudi možnost, da stranka nekih dejstev pred tem ni navedla, ker se ob predhodnem teku postopka in zbranem procesnem gradivu še niso izkazala za relevantna. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati, da ne gre za nov dokaz, ki bi ga stranka predlagala prepozno, saj stranka izvedbe dokaza z drugim izvedencem ni mogla predlagati prej, preden ni bilo podano izvedensko mnenje prvo določenega izvedenca. Sodišče pa je tisto, ki presodi, ali je izvedensko delo zapleteno, in v tem primeru lahko določi tudi dva ali več izvedencev (245. člen ZPP), oziroma v primeru, če so v mnenjih izvedencev nasprotja, lahko zahteva mnenje drugih izvedencev (254. člen ZPP). Ko se je v postopku v konkretnem primeru zahtevalo mnenje drugega izvedenca, tako tudi ni šlo za nov dokaz v smislu 286. člena ZPP, ampak le za predlog, da se zaradi dvoma v pravilnost danega mnenja pridobi mnenje drugega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22571
KZ člen 256, 256/3, 265, 265/1.ZKP člen 95, 95/2, 442, 442/1, 442/2, 443, 443/1.
ponarejanje listin - ponareditev uradne listine - skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - stroški kazenskega postopka
Z uporabo javne listine, v kateri so bili že ob izdaji vpisani nekateri neresnični podatki in je bilo s tem storjeno kaznivo dejanje ponareditve uradne listine po 1. odstavku 265. člena KZ, se stori kaznivo dejanje ponarejanja listin po 3. odstavku 256. člena KZ, kadar drug storilec tako javno listino predrugači ali jo tako predrugačeno uporabi kot pravo. Uradna listina namreč zaradi neresnične vsebine ne izgubi svojstva uradne listine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22527
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 51, 51/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pogojna obsodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izrekanje kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje, ki je na pritožbo okrožne državne tožilke preizkušalo sodbo sodišča prve stopnje le glede odločbe o kazenski sankciji, ni bilo dolžno krivdne oblike zavestne malomarnosti, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki s pritožbo ni bila izpodbijana, znova obrazlagati. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
enako varstvo pravic - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Pritožbeno sodišče v skrajšanem postopku ni vedno dolžno obvestiti strank o svoji seji, čeprav to zahtevata, ampak to stori le, če predsednik senata oziroma senat spoznata, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev zadeve (1. odstavek 445. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da obsojenčev zagovornik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - predlog za pregon
Pritožbeno sodišče mora v obrazložitvi sodbe presoditi vse konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zato na pravno irelevantna zatrjevanja ni dolžno odgovarjati.
Če ni sporno, ali je predlog za pregon podan ali ne, sodišče ne bo izvajalo dokazov v zvezi s tem, v nasprotnem primeru pa je sodišče dolžno samo, torej tudi brez predloga strank, izvajati dokaze o tem procesnopravno relevantnem dejstvu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožničina mati redno zaposlena pri pristojnem sodišču in sicer kot strojepiska pravdnega oddelka, s katero redno sodelujejo vsi pravdni sodniki tega sodišča, je po presoji vrhovnega sodišča tehten razlog iz 67. člena ZPP. Zaradi navedenega dejstva bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Na tako odločitev sodišča je vplivala tudi narava postopka, saj je predmet pravde preživninska terjatev in gre za osebno občutljivo zadevo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22520
ZKP člen 344, 344/1, 442, 442/1.KZ člen 111, 111/1-4, 221, 221/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sprememba obtožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - prikrivanje - zastaranje kazenskega pregona
Obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi v primeru spremembe obtožbe bo praviloma nujna takrat, kadar se sprememba nanaša na katerega od zakonskih znakov kaznivega dejanja ali druge okoliščine, ki so z njim v neposredni zvezi. V teh primerih je treba dati obdolžencu možnost, da se o tako spremenjeni obtožbi izjavi in da navaja dejstva ter predlaga dokaze, ki so mu v korist in zato brez njegove navzočnosti ni mogoče opraviti glavne obravnave.