ZZZDR člen 120, 157, 157/1, 158, 158/2. ZUS člen 73.
odvzem otroka - oddaja v rejništvo
CSD odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22548
KZ člen 217, 235.ZKP člen 41, 41/2, 324, 324/2.
goljufija - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - glavna obravnava - zaslišanje obdolženca
Razlika med goljufijo po 217. členu KZ in preslepitvijo pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. členu KZ je v tem, da storilec pri kaznivem dejanju goljufije zasleduje pridobitev protipravne premoženjske koristi, tega elementa kaznivega dejanja pa pri kaznivem dejanju po 235. členu KZ ni.
Če je obsojenec menil, da je seznanitev sodnice z izjavo, ki jo je dal policiji, vzbudila dvom o njeni nepristranskosti, je imel možnost, da bi zahteval njeno izločitev, in to takoj, ko je izvedel za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
Razpravljajoča sodnica je na glavni obravnavi s predočenjem listin v teku obsojenčevega zagovora ravnala vsebinsko enako, kot da bi mu postavljala vprašanja, s čimer je kršila 2. odstavek 324. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da po obsojenčevem prepričanju v kazenskem postopku niso bili ugotovljeni objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja, obsojenčev zagovornik ponuja lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni odločbi. S tem pa izpodbija sodbo iz razloga, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Dokazi, pridobljeni na podlagi 49. člena Zakona o policiji, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, niso nezakoniti v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastavna pravica na nepremičnini - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini na območju, za katero ni zemljiške knjige - učinek vknjižbe in zaznambe - načelo publicitete
Zastavna pravica je stvarna pravica, za njen nastanek pa je odločilna objava v javni knjigi. Načelo javnosti mora biti spoštovano zaradi varstva udeležencev v pravnem prometu. Nespoštovanje tega načela je ovira za nastanek zastavne pravice na nepremičnini in za uspešno izvedbo izvršbe z rubežem nepremičnine.
Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.ZKP člen 521, 521/1, 525, 525/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor - trajanje začasnega pripora
Določbo 4. odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi je treba razlagati tako, da postavlja zgornjo, še dopustno mejo trajanja začasnega pripora (štirideset dni), medtem ko prepušča presoji pristojnega organa zaprošene države, ali bo pripor odpravil že s pretekom osemnajst dni ali pa bo, upoštevajoč oddaljenost države, ki zahteva izročitev, določil daljši rok.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da obsojenčev zagovornik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22562
URS člen 23.ZKP člen 83, 83/3, 148, 420, 420/2.KZ člen 302, 302/4.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - privilegirane priče - izločitev obvestil, danih policiji - izločitev kazenske ovadbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uradnega zaznamka o vložitvi kazenske ovadbe, ki ima povsem drugačno pravno naravo od obvestil, ki jih osumljenec posreduje policiji na podlagi 148. člena ZKP, po 3. odstavku 83. člena ZKP iz spisa ni mogoče izločiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22527
URS člen 22.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 51, 51/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pogojna obsodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izrekanje kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje, ki je na pritožbo okrožne državne tožilke preizkušalo sodbo sodišča prve stopnje le glede odločbe o kazenski sankciji, ni bilo dolžno krivdne oblike zavestne malomarnosti, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki s pritožbo ni bila izpodbijana, znova obrazlagati. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
enako varstvo pravic - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Pritožbeno sodišče v skrajšanem postopku ni vedno dolžno obvestiti strank o svoji seji, čeprav to zahtevata, ampak to stori le, če predsednik senata oziroma senat spoznata, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev zadeve (1. odstavek 445. člena ZKP).
Pravdna dejanja intervenitenta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (4. odstavek 201. člena ZPP), torej v konkretnem primeru za toženo stranko. Po določbi 286. člena ZPP mora res stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na poznejših narokih lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Navedeno zakonsko določbo pa je treba upoštevati predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke in če kljub sistemu prekluzij stranki (pred tem) ostane razumna možnost, da se v postopku izreče (primerjaj Aleš Galič, Pravica do kontradiktornega postopka - ustavni vidik, Podjetje in delo 6-7/1999/XXV, str. 1173, 1174). Sodišča morajo kot opravičljiv razlog za poznejšo navedbo novih dejstev in dokazov upoštevati tudi možnost, da stranka nekih dejstev pred tem ni navedla, ker se ob predhodnem teku postopka in zbranem procesnem gradivu še niso izkazala za relevantna. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati, da ne gre za nov dokaz, ki bi ga stranka predlagala prepozno, saj stranka izvedbe dokaza z drugim izvedencem ni mogla predlagati prej, preden ni bilo podano izvedensko mnenje prvo določenega izvedenca. Sodišče pa je tisto, ki presodi, ali je izvedensko delo zapleteno, in v tem primeru lahko določi tudi dva ali več izvedencev (245. člen ZPP), oziroma v primeru, če so v mnenjih izvedencev nasprotja, lahko zahteva mnenje drugih izvedencev (254. člen ZPP). Ko se je v postopku v konkretnem primeru zahtevalo mnenje drugega izvedenca, tako tudi ni šlo za nov dokaz v smislu 286. člena ZPP, ampak le za predlog, da se zaradi dvoma v pravilnost danega mnenja pridobi mnenje drugega izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22571
KZ člen 256, 256/3, 265, 265/1.ZKP člen 95, 95/2, 442, 442/1, 442/2, 443, 443/1.
ponarejanje listin - ponareditev uradne listine - skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - stroški kazenskega postopka
Z uporabo javne listine, v kateri so bili že ob izdaji vpisani nekateri neresnični podatki in je bilo s tem storjeno kaznivo dejanje ponareditve uradne listine po 1. odstavku 265. člena KZ, se stori kaznivo dejanje ponarejanja listin po 3. odstavku 256. člena KZ, kadar drug storilec tako javno listino predrugači ali jo tako predrugačeno uporabi kot pravo. Uradna listina namreč zaradi neresnične vsebine ne izgubi svojstva uradne listine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožničina mati redno zaposlena pri pristojnem sodišču in sicer kot strojepiska pravdnega oddelka, s katero redno sodelujejo vsi pravdni sodniki tega sodišča, je po presoji vrhovnega sodišča tehten razlog iz 67. člena ZPP. Zaradi navedenega dejstva bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Na tako odločitev sodišča je vplivala tudi narava postopka, saj je predmet pravde preživninska terjatev in gre za osebno občutljivo zadevo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22520
ZKP člen 344, 344/1, 442, 442/1.KZ člen 111, 111/1-4, 221, 221/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sprememba obtožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - prikrivanje - zastaranje kazenskega pregona
Obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi v primeru spremembe obtožbe bo praviloma nujna takrat, kadar se sprememba nanaša na katerega od zakonskih znakov kaznivega dejanja ali druge okoliščine, ki so z njim v neposredni zvezi. V teh primerih je treba dati obdolžencu možnost, da se o tako spremenjeni obtožbi izjavi in da navaja dejstva ter predlaga dokaze, ki so mu v korist in zato brez njegove navzočnosti ni mogoče opraviti glavne obravnave.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - predlog za pregon
Pritožbeno sodišče mora v obrazložitvi sodbe presoditi vse konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zato na pravno irelevantna zatrjevanja ni dolžno odgovarjati.
Če ni sporno, ali je predlog za pregon podan ali ne, sodišče ne bo izvajalo dokazov v zvezi s tem, v nasprotnem primeru pa je sodišče dolžno samo, torej tudi brez predloga strank, izvajati dokaze o tem procesnopravno relevantnem dejstvu.
URS člen 23. EKČP člen 6. Listina o človekovih pravicah člen 41. Ustava EU.ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost višjega sodišča - pravica do sodnega varstva
Vrhovno sodišče ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z odločitvijo sodišča ni razlog za to, da bi lahko izbirala krajevno pristojnost sodišč. Tudi dejstvo, da zakonca opravljata sodniško funkcijo eden na prvi in drugi na drugi stopnji, ni razlog za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču, saj je mogoče problem razrešiti z izločitvijo.
Zaradi tega drugi sodniki o pritožbi ne bi odločali drugače kot sicer in to ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Ker pa predlog za delegacijo vlaga tožnik, ki zaradi navedenega dvomi v nepristranskost v zelo osebni in občutljivi zadevi, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.