ZOR člen 170, 170/1, 189, 189/1, 195, 195/1. ZZZDR člen 102, 103.
odgovornost za drugega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - škoda, ki jo povzroči delavec v zvezi s svojim delom - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - obseg povrnitve škode - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - stroški nege otroka - bivanje starša v zdravilišču - aktivna legitimacija - razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev
Starša mladoletnega oškodovanca vtožujeta povračilo škode za nego, ki sta jo zaradi zmanjšanja škode nudila sinu.
V prvem odstavku 189. člena ZOR je določeno pravilo, da ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode, kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Besedilo prvega odstavka 195. člena ZOR daje sicer podlago za sklep, da je uveljavljanje zahtevkov za povračilo stroškov legitimiran oškodovanec sam. V teoriji najdemo tudi drugačna stališča (dr. Boris Strohsack, Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, Obligacijska razmerja II, ČZ URL RS, 1990, str. 220). Tudi sodna praksa aktivno legitimacijo široko presoja. Tako so bili v primeru, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo materino spremstvo v zdravilišču za otroka potrebno, prisojeni ti stroški materi (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr.št. II Ips 562/94 z dne 31. 8. 1994).
Okoliščina, da sta zahtevek za stroške v zvezi z zdravljenjem uveljavljala (namesto samega poškodovanca) starša, ki sta pomagala, tudi v konkretnem primeru ne more biti razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, še toliko bolj, ker so starši neposredni oškodovanci, njihova dolžnost nuditi otroku pomoč pa izhaja iz ZZZDR. Skrb za zdravje otroka je zakonska dolžnost staršev po 102. in 103. členu ZZZDR, zaradi škodnega dogodka pa sta bila primorana v nego otroka vložiti veliko več truda, kot bi sicer bilo običajno. Otrokove potrebe so bile zaradi škodnega dogodka povečane, s svojo pomočjo pa sta poskušala njegovo škodo zmanjšati. Ker gre v tem primeru za zmanjšanje premoženja ne oškodovanca, pač pa tožnikov, ki sta premoženje dejansko dala (v pomenu delovne sile), je dejansko bilo zmanjšano njuno premoženje, zato je tudi utemeljen njun zahtevek za povrnitev tega premoženja (prvi odstavek 189. člen ZOR).
Odlok, izdan v obliki predpisa, ki se nanaša na krajevno opredeljeno območje, ne pa na opredeljene pravne subjekte, ni posamični akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS.
sodno varstvo v upravnem sporu - predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja - zavrženje tožbe
Predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
razširitev denacionalizacijskega zahtevka - dopustnost razširitve zahtevka - vezanost na materialni prekluzivni rok
Vlagatelja prvotnega denacionalizacijskega zahtevka sta kot neposredna razlaščenca spornih nepremičnin morala in mogla še v tistem času točno vedeti za obseg podržavljenih nepremičnin, ki sta jih v prvotni vlogi za denacionalizacijo tudi točno in določno navedla. Nova vloga tožeče stranke iz 1999 je bila zato pravilno opredeljena kot razširitev zahtevka za denacionalizacijo, ki po preteku materialno prekluzivnega roka ni več dopustna (64. člen ZDen).
rojstna matična knjiga - vpis v matično knjigo - domneva o pravilnosti vpisanih podatkov
Med postopkom z izvedenimi dokazi ni bila izpodbita domneva o pravilnosti podatkov, vpisanih v rojstno matično knjigo, zato je treba šteti tisto, kar se v njej potrjuje oziroma določa, za resnično.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/1-1. ZUS člen 67, 67/2, 73.
azil - pogoji za priznanje azila - preganjanje
Preganjanje je trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države.
Če organ na podlagi tehtanja vseh okoliščin in dokazov, tudi izjav tožnikov, in zlasti objektivnih in subjektivnih elementov ugotovi, da tožniki iz matične države niso pobegnili zaradi preganjanja zaradi vere, rase, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju in da jim tudi ob vrnitvi v izvorno državo ne grozi preganjanje, potem niso izpolnjeni pogoji za priznanje azila tožnikom po ZAzil.
Namen predhodne določbe 2. odstavka 206. člena ZSS je bil v zmanjšanju razlik med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela razporejeni na okrožna in okrajna sodišča in zato ni zakonske podlage, da bi po tej določbi napredovali tudi sodniki za prekrške.
pravica do denacionalizacije - stavbno zemljišče - odvzem uporabne pravice
Vezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968 (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, Ur.l. RS, št. 54/2002).
azil - pogoji za priznanje azila - azil iz humanitarnih razlogov
Samo dejstvo, da bo vlagatelj prošnje za azil ob vrnitvi v izvorno državo nastanjen v begunskem centru, še ni razlog ogrožanja njegove varnosti in fizične integritete do te stopnje, da bi to lahko bil sam po sebi razlog za priznanje humanitarnega azila tožniku.
Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le v tistih individualnih sporih, v katerih so izrecno ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo njegovo pristojnost v smislu določb ZDSS.
vrnitev stvari - nepremičnine - vrnitev v naravi in plačilo večvrednosti objekta
Iz odločbe o uporabnem dovoljenju, ki je javna listina, izhaja, da je tožeča stranka na objektu, za katerega je bil vložen zahtevek za denacionalizacijo, opravila rekonstrukcijo, ne pa, da je objekt zgradila na novo. Zato obstoji dolžnost vrnitve v naravi, upravičenka pa mora zavezanki plačati odškodnino za večvrednost objekta.
ZObr člen 5, 5-13, 6, 18. ZUP (1986) člen 263, 263/2.
služenje vojaškega roka - poškodba - sopotnik v civilnem avtomobilu - enkratna denarna pomoč - pojem obrambne dolžnosti - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik, ki se je poškodoval med služenjem vojaškega roka, vendar v času odobrene odsotnosti iz vojašnice, in sicer kot sopotnik v civilnem avtomobilu, ni opravljal vojaških del v času nesreče in se zato ni poškodoval pri opravljanju obrambnih dolžnosti. Zato ni upravičen do enkratne denarne pomoči.
Pojma obrambne dolžnosti ni mogoče drugače razumeti, kot je to določeno v 13. tč. 5. člena in v 6. členu ZObr; zato so bili podani pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDT člen 17, 23, 23/3, 39, 39/1-7, 39/2.ZSS člen 29, 36. ZUS člen 23, 23/3, 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/2, 60/3.
funkcija državnega tožilca - negativna ocena njegovega dela - seznanitev z oceno in možnost ugovarjanja - prenehanje funkcije
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
dovolitev priglašenih del - shramba za poljedelsko orodje - uporaba materialnega prava
Ker PUP objekte, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, našteva primeroma in ne taksativno, je po presoji pritožbenega sodišča tudi shramba za poljedelsko orodje objekt, ki neposredno služi kmetijski proizvodnji in katerega gradnja bi bila na podlagi PUP ob izpolnitvi še drugega predpisanega pogoja dopustna.
enotno dovoljenje za gradnjo - sestavine lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja
Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po ZGO ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Za objekte na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, mora biti enotno dovoljenje za gradnjo izdano v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt.