V revizijskem postopku ni mogoče upoštevati tistih trditev in navedb, ki jih je revident sodišču predstavil v preteklosti in se na njih v reviziji le posplošeno sklicuje.
upravičenci do denacionalizacije - uporabna pravica - pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja - spravljanje v obtok - poskus ponarejanja denarja - neprimeren poskus - dejanska zmota - vštevanje pripora - nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - poročila o uporabi teh ukrepov - priče - prepoved zaslišanja - posredne priče - koordinator kot priča - tajni policijski sodelavec kot priča - hišna preiskava - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - stroški zdravljenja v priporu
Kaznivo dejanje ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ s spravljanjem ponarejenega denarja v obtok je dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja, izroči drugemu ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Razlog za izročitev in način nista pomembna.
Pogajanja, sporazum, preverjanje "bonitete" pogodbenika in kakovosti ponaredkov kot predmeta "posla", pomenijo začetna izvršitvena dejanja kaznivega dejanja spravljanja ponarejenega denarja v obtok.
Obsojenčevo zmotno prepričanje (1. odstavek 20. člena KZ), da so kupci ponarejenega denarja kriminalci, ne pa tajni delavci ali sodelavci policije, ni zmota o zakonitem znaku kaznivih dejanja ropa ali hude telesne poškodbe in zaradi te zmote dejanje obsojenca ne bi bilo dopustno, tudi če bi bil oškodovanec res izvrševalec kaznivega dejanja.
Dokaz z zaslišanjem posrednih prič v dokaznem pravu v kazenskem postopku ni prepovedan.
Ker je bila identiteta tajnih policistov uradna skrivnost in ker minister za notranje zadeve tajnega policista ni razrešil varovanja tajnosti na podlagi 56. člena Zakona o policiji, ta v skladu s 1. točko 235. člena ZKP ni smel biti zaslišan.
Dokler so informatorji zbirali le obvestila, ki so omogočala, da se sum z nedoločnega kroga oseb usmeri proti določenemu osumljencu, to ni pomenilo izvajanja tajnega policijskega sodelovanja v smislu 2. točke 1. odstavka 150. člena ZKP.
Ker je bil obsojenec spoznan za krivega, je dolžan povrniti tudi stroške svojega zdravljenja, ko je bil v priporu (1. odstavek 95. člena v zvezi s 5. točko 2. odstavka 92. člena ZKP).
ZPP člen 25, 25/2, 69, 69/1.ZIZ člen 15, 54, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/1, 62/2, 62/6, 100, 136.
izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - odločanje o ugovoru
V izvršilnem postopku je krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku sporazum o krajevni pristojnosti ni upošteven.
Dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti in ugovarja krajevni pristojnosti. V takem primeru odloča o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, šele nato pa lahko po drugem odstavku 62. člena ZIZ odloči, da ni pristojno in zadevo odstopi tistemu pravdnemu sodišču, ki je pristojno po (priloženem) sporazumu strank o krajevni pristojnosti.
carina - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če tožnik v tožbi zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in uveljavlja razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, je sodišče dolžno glavno obravnavo opraviti.
ZUN člen 62, 62/4, 73, 73/1, 73/2, 75. ZUS člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja - priglasitev del - pravnomočnost odločbe o dovolitvi priglašenih del
Na podlagi določbe 4. odstavka 62. člena ZUN, ki določa, da odločba o dovolitvi priglašenih del preneha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe, je treba sklepati, da je pričetek del vezan na pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del. Ker investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del, je investitor, ki prične z deli pred pravnomočnostjo odločbe, v enakem pravnem položaju kot če upravnega dovoljenja ne bi imel. Kadar pa investitor gradi brez ustreznega upravnega dovoljenja, je inšpekcijski organ dolžan izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
pisna oporoka pred pričama - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22576
KZ člen 53, 53/1, 196, 196/1, 302, 302/4.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/3, 150, 372, 372-5, 420, 420/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - prikriti preiskovalni ukrepi - razlogi za sum - izzvana kriminalna dejavnost - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obdolženec kot priča - izločitev zapisnikov o zaslišanju - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Sodišče pri presoji, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ni vezano na razloge sodišča, ki je izreklo pogojno obsodbo, temveč povsem neodvisno samo ocenjuje, ali je bila ali ni bilo podlage za pogojno obsodbo glede na dejanje, za katero poteka sojenje.
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ lahko stori tudi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost, proti uradni osebi, ki pazi nanj.
Razlogi za sum, kot stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja, so morali biti podani že v času odreditve posebnih ukrepov. Zoper odredbo ni samostojnega pravnega sredstva, zato so morali biti ti razlogi izkazani tako, da so tudi pozneje v postopku omogočali preizkus pogojev za izdajo odredbe in presojo, ali ne gre za procesni položaj, ko je treba uporabiti določbo 4. odstavka 83. člena ZKP-94 ter predmete, posnetke, sporočila ali druga dokazila izločiti iz spisov.
Če je sodišče sprejelo sklep, da bo izvedlo dokaze, lahko le izjemoma sprejme drugačen sklep, in sicer kadar se pozneje izkaže, da je dokaz nedosegljiv, ali da bi bila njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami, ali če izvede druge dokaze in na podlagi teh presodi, da je dejstvo, ki bi se sicer dokazovalo z dokazom, katerega izvedbo je sprejelo, že v zadostni meri razjasnjeno.
Za izločitev obdolženčeve izpovedbe iz spisa, zoper katerega je bil kazenski postopek ustavljen in je bil nato v tem postopku o istih dejstvih zaslišan tudi kot priča, ni nobene procesne podlage. Iz spisov pa je treba izločiti zapisnik o zaslišanju osebe kot priče, če je ta v istem postopku pozneje o istih dejstvih zaslišana kot obdolženec. Zato sodišče, ki je priči predočilo vsebino tistega, kar je povedal kot obdolženec in v skladu z načelom proste presoje dokazov tudi presojalo, kateri od teh izpovedb bo verjelo, ni prekršilo procesnih določb, ki urejajo področje dokaznega prava.
Pri kaznivem dejanju po 1. odstavku 196. člena KZ uporabljena konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je napačna, saj gre za kolektivno kaznivo dejanje. Vendar pa ta okoliščina ne pomeni kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca, saj gre v obeh primerih za eno kaznivo dejanje, le pravna podlaga je nekoliko različna.
Izpodbijanje odločbe o kazni z vidika njene primernosti ne more biti predmet odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti.
V zvezi z odškodnino zaradi okrnitve svobode revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo za poseg države, ki je bil izveden v nasprotju z 19. členom URS, ker je bila tožnikom odvzeta svoboda v nasprotju s postopkom, ki ga zato določa zakon, saj je bilo ravnanje policistov brutalno. Zaradi tega so tožniki po 26. členu URS in po splošnih pravilih ZOR, upravičeni do denarne odškodnine, ki se v sodni praksi praviloma določa kot enotno obliko škode. Pritrditi je sodišču druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče prisoditi posebne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in posebne odškodnine zaradi kršitve pravice osebnosti - čast in dobro ime in da so tudi tožniki sami v tožbi zahtevali 1.000.000 tolarjev za strah in 1.000.000 tolarjev zaradi okrnitve svobode in pravice osebnosti. Celo odškodnino za strah bi bilo treba presojati skupaj. Zaradi tega, ker sta bili ločeno ovrednoteni odškodnina za strah in odškodnina zaradi okrnitve svobode, pa ni bilo kršeno materialno pravo, saj je skupna odškodnina v znesku 600.000 tolarjev vsakemu od tožnikov pravična.
pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe - upravičenci do denacionalizacije
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, ampak le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP).
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja potrdila - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakonskega akta
Določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 - poglavje III. Promet s kmetijskimi zemljišči - je Ustavno sodišče razveljavilo, zato jih ni mogoče uporabiti.
Predkaznovanost je ena od pomembnejših subjektivnih okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
S tem ko je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega suma v smeri obdolžencu v vloženi obtožbi očitanih kaznivih dejanj in z upoštevanjem njegove predkaznovanosti pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ni kršilo domneve nedolžnosti.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo odločbe - očitna kršitev materialnega zakona
Neobrazložena ugotovitev tožene stranke, da je funkcionalno zemljišče preveliko, ne more biti podlaga za ugotovitev o očitni kršitvi 2. in 3. odstavka 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ne da bi tožena stranka ugotovila neskladnost funkcionalnega zemljišča s prostorsko ureditvenimi pogoji.
izdaja dovoljenja za premik hladilnikov - upravni postopek - vloga - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti
Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti.
ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1, 16, 16/1, 21, 21/1, 28, 28/3, 36, 36/4, 62, 62/1, 73.URS člen 34, 35, 37.ZPP člen 150, 184.ZPPre člen 14.
varstvo ustavnih pravic - ustavna pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - upravni spor - drugo sodno varstvo
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.