ZZZDR člen 12, 59.ZOR člen 360, 371.ZPP člen 370, 370/3, 371.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - prodaja skupne nepremičnine - zastaranje
Ker je toženec prodal nepremičnino, katere (pretežni) del je bil skupno premoženje pravdnih strank, kupnino pa v celoti zadržal zase, je dolžan tožnici izplačati denarno vrednost njenega deleža na skupno ustvarjenem premoženju.
ZZZDR člen 102, 103, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18, 27.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri odmeri preživnine za mladoletnega otroka preživninska dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženje, ampak tudi tistih, ki jo je dolžan poiskati ni izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti svojca - delna sodba - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT, saj je tožnica prvostopenjsko sodbo izpodbijala samo glede zneska 1.000.000 SIT, pritožbeno sodišče pa je glede glavnice to in druge pritožbe zavrnilo.
odpis zamudnih obresti in odlog plačila davčnega dolga - kriterij za odpis
Osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga je podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji kot minimalni znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
postopek inšpiciranja, obračunavanja in plačevanja davkov - začasna odredba - začasna ureditev stanja
Začasna ureditev stanja se glede na določbo 2. odstavka 68. člena ZUS lahko nanaša le na sporno pravno razmerje, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Vračilo že plačanih zamudnih obresti, ki ga v obravnavani zadevi uveljavlja tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot predlog za začasno ureditev stanja, se ne nanaša na sporno pravno razmerje.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - župan - dejanska zmota - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - župan kot zasebni tožilec - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov iz proračuna
Vprašanje zakonitosti izplačila stroškov kazenskega postopka iz sredstev proračuna lokalne skupnosti je pravno vprašanje.
Obsojenec je s preverjanjem pri pravnih strokovnjakih, ali se stroški kazenskega postopka lahko izplačajo iz proračuna ali ne, izkazal opravičljivo pravno zmoto.
Župan občine je uradna oseba.
Župan lahko zaradi varstva časti in dobrega imena vloži zasebno tožbo zaradi očitkov, ki so povezani z opravljanjem njegove funkcije in je v takem primeru lahko upravičen do povračila stroškov postopka, četudi s tožbo ne uspe. V takem primeru sploh ne gre za zlorabo položaja, razen če bi že ob vložitvi tožbe vedel, da tožba ni utemeljena.
izterjava denarne kazni - sklep o prisilni izterjavi - pogoji - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti
Izvršiti je mogoče le tisti izvršilni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Izvršljivost pa potrdi organ, ki je kršitelju naložil obveznost.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izgnanstvo - nedoločen pravni pojem
Odredbe visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 23.2. in 8.7.1942, s katerimi je bilo omejeno prosto gibanje ljubljanskega prebivalstva ter razlaščenih 42 lastnikov za potrebe obmejnih nadzornih točk. Razlogi za sprejem teh odredb pa niso bili politični, kot to zmotno meni tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, temveč vojaško-strateški. Politični razlogi bi bili namreč v smislu določb ZZVN podani v primeru, ko je bilo nad osebo izvršeno nasilje zaradi njenega nasprotovanja nacističnemu oziroma fašističnemu režimu, česar tožeča stranka ni nikoli zatrjevala.
Za ugotovitev okoliščine, da se družina ni mogla vrniti v domovino vse do 14.4.1947 zaradi materine bolezni, bo tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno dopolniti postopek po napotkih tožene stranke ter šele nato odločiti o stvari, pri čemer je glede na določbe 16. člena ZZVN aktivno dokazno breme na strani tožeče stranke.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - politični razlogi za prizadejano nasilje - delovna obveznost v času vojne
Med politične razloge za prizadejano nasilje po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti odločitev v zvezi z vodenjem države, kamor sodi tudi uvedba delovne obveznosti v času vojne (t.im. Pflichtjahr).
žrtve vojnega nasilja - status begunca - priznanje statusa begunca z uporabo izrednega pravnega sredstva - razveljavitev pravnomočne odločbe - učinkovanje odločbe za naprej
Tožniku je bilo mogoče priznati status begunca šele z uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe na zahtevo stranke po 265. členu ZUP/86, ki pa izrecno določa, da lahko odločba učinkuje le za naprej.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do tožbenih navedb - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožbenih navedb tožeče stranke, da nikoli ni bila italijanski vojak, da ni nosila uniforme in da ni nikoli opravljala vojaških obveznosti, ampak je bila zajeta v delovni bataljon kot civilna oseba in je morala opravljati razna težka fizična dela.
statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje - stalno prebivališče na ozemlju RS po prenehanju vojnega nasilja
Tožeča stranka se je po lastnem zatrjevanju iz madžarskega taborišča S. dne 15.5.1945 vrnila v domači kraj B. v Vojvodini, na ozemlju Republike Slovenije pa se je naselila šele leta 1963. Ob prenehanju nasilja ni imela stalnega prebivališča na sedanjem ozemlju Republike Slovenije, zaradi česar ji statusa, tudi glede na določbe 6. odstavka 2. člena ZZVN, ni mogoče priznati.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - smrt kot posledica nesrečnega naključja
Oče tožeče stranke je umrl v vojni v nesreči, kar po zakonu ne more biti podlaga za priznanje uveljavljanega statusa ŽVN (otrok, katerega eden izmed staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB).
Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Ker je bil oče tožeče stranke po demobilizaciji ubit s strani oficirja jugoslovanske kraljeve vojske (23. aprila 1941), se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ta smrt ni posledica okoliščin, ki bi bile glede na zakonsko določbo (8. odstavek 2. člena ZZVN) relevantne za priznanje uveljavljanega statusa.
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - dokazovanje
Pri reševanju zahtev po 5. členu ZDen se zahteva, da se ugotovi konkretno, v kakšni obliki in kdo je izvajal pritisk oziroma grozil, ne pa, kakšni so bili pritiski kar nasploh zaradi takratnih družbenih razmer.