pravica do nadomestila preživnine za otroka - postopek za priznanje pravice do nadomestila - položaj aktivne stranke v postopku - preživninski zavezanec
Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.
Določbe 2. odstavka 439. člena ZKP ni bilo mogoče razlagati tako, da je tudi v primeru, ko obdolženec in njegov zagovornik s sodbo nista bila seznanjena, nastopila domneva, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, če pritožbe v osemdnevnem roku ni napovedal.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Ker obdolženec ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe, bi bila njegova odpoved pravici do pritožbe pravno upoštevna le, če bi ga sodišče seznanilo z izrečeno sodbo in ga poučilo o njegovih pravicah in dolžnostih v zvezi s pritožbo.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari
S tem ko je dal obdolženec na dovozni cesti populiti 15 robnikov, dva betonska stebra in betonske tlakovce v dolžini 15 m, pri čemer je bila ocenjena škoda na okrog 200.000 SIT, je izpolnil znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ.
ZPP člen 370, 370/3. SZ člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10, 40.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - imetništvo stanovanjske pravice - hišniško stanovanje - pravica začasne uporabe stanovanja
Dokazna ocena v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je tožnik pridobil stanovanjsko pravico (ki predstavlja predpostavko za možnost odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu) implicira dejansko vprašanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne dokazne presoje odločilnih dejstev zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.ZUP člen 144, 221, 221/1, 221/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - ustna odločba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - povprečnina - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Zagovornikove navedbe, ko dvomi v zakonito delo inšpektorja, po svoji vsebini pomenijo le očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pritožbeno sodišče s tem, ko je v odločbi o stroških postopka navedlo le, da je pri odmeri povprečnine upoštevalo kriterije, navedene v 3. odstavku 92. člena ZKP, ni kršilo določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji dejanskih okoliščin, pomembnih za določitev višine povprečnine (premoženjske razmere na strani tistega, ki je stroške dolžan plačati), je namreč vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, razen če se te okoliščine po izreku sodbe spremenijo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - sprememba dolžnika - novo izvršilno sredstvo
V tej zadevi gre za situacijo, ko je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo najprej do spremembe dolžnika in nato še do spremembe predlaganega izvršilnega sredstva proti novemu dolžniku, vendar nobena od navedenih sprememb ne vpliva na spremembo pristojnosti izvršilnega sodišča. Pri obeh spremembah gre namreč še vedno za isto izvršilno zadevo, zaradi izterjave iste terjatve, ki se je začela v istem izvršilnem postopku že leta 1999.
prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalna vsota - valorizacija zavarovalne vsote - načelo denarnega nominalizma - objektivna odgovornost delodajalca nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine
Ko je pravna prednica tožene stranke na zboru delegatov rizičnih skupnosti premoženjskih in osebnih zavarovanj dne 26.6.1989 sprejela sklep o valorizaciji kritnih obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, ni s tem kršila določbe 394. člena ZOR, marveč, še več, prilagodila se je takratni praksi sodišč, ki so zaradi nezmerne inflacije in varstva oškodovancev upoštevala zavarovalne vsote najprej glede na čas sklenitve pogodbe, potem glede na čas škodnega dogodka in čas sojenja, končno pa so uporabila neposredno valorizacijo zavarovalnih vsot, kar vse je končno dobilo svoj odsev v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu iz leta 1994.
Ni ne pravnega ne siceršnjega razloga, da nekomu, ki ima zdravstvene težave (tu revizija omenja tegobe v zvezi z bolezenskimi težavami z okoljem) ne bi šla odškodnina zaradi skaženosti, če je ta objektivno podana in če zaradi nje prizadeti duševno trpi, kar oboje je bilo ugotovljeno.
Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16-4.ZKP člen 524, 524/3, 525.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni ekstradicijski pripor - trajanje - predlog državnega tožilca
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ekstradicijskega pripora je dovoljena.
Po prejemu prošnje za izročitev ekstradicijski pripor časovno ni omejen in lahko traja, če je bila prošnja zavrnjena, do odločitve sodišča druge stopnje, sicer pa do odločitve ministra za pravosodje o dovolitvi izročitve.
Za odreditev pripora v ekstradicijskem postopku predlog državnega tožilca ni potreben.
V primeru, ko je zoper obdolženca tekel kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj, pripor pa je bil odrejen le v zvezi z nekaterimi od njih, je navezna okoliščina za vštevanje pripora enoten kazenski postopek (2. odstavek 49. člena KZ).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - poškodba hrbtenice
Če se zaradi izjemno hudih posledic telesnih poškodb posamezne oblike običajno relativno samostojnih nepremoženjskih škod tako prepletajo, da jih ni mogoče ločevati, se lahko prisodi enotna denarna odškodnina.
molk upravnega organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Da sodišče obravnava tožbo zaradi molka upravnega organa, morajo biti izpolnjene procesne predpostavke iz 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS, in sicer, da ni izdana odločba o strankini pritožbi v določenem roku, niti na nov strankin poziv v nadaljnjih sedmih dneh.
S tem ko je obsojenčev zagovornik predlagal, da se najprej preveri, ali so štirje tuji državljani še vedno na ozemlju Republike Slovenije in če so, da se jih neposredno zasliši in da se istočasno opravi prepoznava obdolženca, nato pa je bilo ugotovljeno, da so že zapustili ozemlje naše države, je odpadel pogoj za zaslišanje tujcev. Zagovornik na tem dokaznem predlogu ni vztrajal, tako da je bilo v soglasju s strankami prebrano njihovo zaslišanje. Zaradi tega sodišču ni bilo treba v sodbi obrazložiti, zakaj navedene priče niso bile zaslišane na glavni obravnavi.
Sodišče bi zaradi zahteve skrbnosti (8. člen ZPP zahteva vestno in skrbno presojo) moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezen dokaz in jih šele potem primerjati med seboj, vendar tega ni storilo.
Določbe 214. člena ZPP namreč ne prepoveduje dokazovanja nespornih dejstev, temveč le dopušča, da se ta ne dokazujejo.
Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi med njiju moralo biti porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je tožnik z med seboj trdno povezanimi posrednimi dokazi (s tožencem sta se sprla v lokalu, toženec ga je izvlekel iz lokala, isto noč je utrpel telesne poškodbe, izključena je možnost samopoškodbe) svoje trditve uspel dokazati za pretežno verjetne, vendar so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi. Po drugi strani pa je toženec, za katerega ima pravna usodnost sodne odločbe enak pomen in ki prav tako nosi dokazno breme, uspel zgolj zato, ker nihče ni videl (ali pa se ni več spomnil) pretepa. Ker dokazno tveganje zaradi izbire previsokega dokaznega standarda ni bilo enakomerno porazdeljeno, tožniku ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic, ki je tudi ustavno zagotovljena pravica (22. člen Ustave RS).