upravičenci za denacionalizacijo - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so do denacionalizacije upravičene tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ni njena pravna naslednica.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Posplošene trditve pravdne stranke, da se je kot odvetnik zameril mnogim sodnikom na določenem sodišču, ne predstavljajo podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - bodoča škoda - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Sodišči druge in prve stopnje sta obširno opisali področje zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar v tem okviru določb 200. in 203.
člena ZOR nista pravilno uporabili. Menili sta, da je odškodnina v znesku 9,000.000 SIT iz tega naslova primerna in da je ni mogoče zviševati. Revizijsko sodišče presoja nasprotno: mlademu in poprej bistremu mlademu človeku se je življenje ustavilo na točki, s katere so se življenjske perspektive bistveno zožile. Posledice škodnega dogodka so torej takšne, da so že na meji katastrofe, to pa terja ustrezno višje odškodovanje, kakor pa je določeno v izpodbijani sodbi.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so upravičene do denacionalizacije tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ne more biti njena pravna naslednica.
ZZZDR-C člen 39.ZZZDR člen 106.ZUstS člen 44. ZUS člen 74.
stiki z otroki - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.
Koristoljubje kot podlaga za izrek stranske denarne kazni je odločilno dejstvo, na katerem temelji odločba o izreku takšne kazni (2. odstavek 36. člena KZ). Zato mora biti tudi to kot ostala odločilna dejstva, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in krivdo, ugotovljeno pravilno in popolno.
V primeru, ko koristoljubje ne predstavlja kvalifikatorne okoliščine, v opisu dejanja v obtožnem aktu te okoliščine ni potrebno posebej navajati.
tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - tožba za varstvo služnostne pravice služnost hoje in vožnje - konfesorna tožba - imisije - nedovoljene imisije
Dejanska podlaga v tožbi je dopuščala le opredelitev, kot jo je naredilo pritožbeno sodišče, da je namreč toženka z naložitvijo tramov na svoji parceli ob vratih v žični ograji tožnici onemogočila prehod in prevoz skozi ta vrata (na sosednjo parcelo tožničine sestre in po njej naprej) do tožničine parcele. Zato je pravilna pravna kvalifikacija, da je toženka s takim ravnanjem tožnici onemogočila izvrševanje morebitne služnostne pravice hoje in voženj za potrebe svoje parcele. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi zahtevati varstvo služnostne pravice po 57. členu ZTLR in temu ustrezno opredeliti tožbeni zahtevek, ne pa varstvo lastninske pravice na svoji parceli po 42. členu ZTLR.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje
Ravnanje, ko je obsojenec s plosko roko udaril oškodovanko v obraz tako močno, da je padla po tleh, pri padcu pa dobila podplutbe v prsnem delu ter odrgnine desne nadlehti in podlehti, s čimer ji je povzročil fizično bolečino in močno čustveno razburjenost, je treba opredeliti kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
preložitev glavne obravnave - naknadno zdravniško opravičilo - sojenje v odsotnosti stranke
Opravičilo izostanka z glavne obravnave ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega potrdila: navedba, da se pacient ne more (ni sposoben) udeležiti obravnave na sodišču, je premalo, da bi se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti izostanka.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Če stranka v tožbi izrecno zahteva, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, sodišče z vidika 22. člena Ustave RS nima podlage za sojenje na seji.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenske aktivnosti zaradi poškodbe, zdrobljen zlom leve nadlahtnice.
Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (tretji odstavek 902. člena ZOR, prvi odstavek 142. člena ZOR) in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police zato že po logiki stvari same ni mogoča.
Sporna klavzula v zavarovalni polici se glasi: "območje dejavnosti v SFRJ", vnešena pa je za natisnjenim besedilom: "kraj zavarovanja". Tak zapis kraja zavarovanja oziroma območja, za katerega velja zavarovalna pogodba, je jasen, zato ga je treba po določbi prvega odstavka 99. člena ZOR uporabiti tako, kot se glasi.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravnomočno končan kazenski postopek
Ker prvostopenjska sodba v času, ko je obtoženčeva zagovornica zoper njo vložila izredno pravno sredstvo, še ni bila pravnomočna, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22592
ZKP člen 39, 39-6, 218, 218/1, 374, 374/1, 420, 420/2, 445, 445/1.KZ člen 302, 302/3.ZPol člen 3.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo - izločitev sodnika - kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - grdo ravnanje - policija - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje obvesti stranki o seji pritožbenega senata le, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari (1. odstavek 445. člena ZKP), ne glede na izraženo voljo strank.
Napačno je zagovornikovo stališče, da je z vklenitvijo obsojenca policija že opravila uradno dejanje v smislu 3. člena Zakona o policiji (Ur. l. RS št. 49/98) in da zato obsojenčevega kasnejšega "negodovanja oziroma neposlušnosti" ni mogoče opredeliti kot preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, saj ga je policija že obvladala.
Pojem grdega ravnanja se v primeru 3. odstavka 302. člena KZ presoja po enakih merilih, kot pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar pomeni, da je ta kvalifikatorna okoliščina podana, kadar gre za fizični napad storilca zoper uradno osebo, ki ima za posledico njeno fizično prizadetost.
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati izbire in odmere kazenske sankcije (razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP).
Ob razpisu obravnave je prvostopni organ upravičeno štel vlogo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za popolno, saj je razpolagal z vsemi povratnicami o vročitvi lokacijskega dovoljenja.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - pravno nasledstvo - dolžnost predložitve dokaza o pravnem nasledstvu
Pravna oseba je denacionalizacijska upravičenka, če med drugim izpolnjuje pogoje pravnega nasledstva po pravni osebi, kateri je bilo premoženje podržavljeno. Dolžnost vlagatelja je, da zahtevi za denacionalizacijo predloži tudi dokaze o pravnem nasledstvu. Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo.