dovolitev priglašenih del - prekinitev postopka zaradi rešitvenega vprašanja
Iz izreka ni razvidno, zaradi katerega predhodnega vprašanja se prekinja upravni postopek, izrek je tudi v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. S tem pa so bila kršena pravila postopka (208. in 209. člen ZUP/86).
izročitev tujca tuji državi - odločba o izročitvi - stranka v postopku
Ministrstvo za pravosodje RS ne more biti tožena stranka v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost akta drugega organa, v tem primeru odločbe, ki jo je izdal minister za pravosodje kot oseba z javnim pooblastilom za odločanje o izročitvi tujca tuji državi.
ZUP (1986) člen 249, 249-1, 252, 252/4, 267, 267-2.
obnova razlastitvenega postopka - ničnost odločbe o razlastitvi
Ker je tožnica predlagala obnovo razlastitvenega postopka zaradi novih dejstev, je bil predlog za obnovo, podan po petih letih, prepozen. Izvrševanje razlastitvene odločbe ne more povzročiti dejanja, ki bi bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku.
prošnja za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek
V tako imenovanem pospešenem postopku v zvezi z azilom ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, pač pa za ugotavljanje razlogov, ko je prošnja za azil očitno neutemeljena.
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep, s katerim se ne dovoli naknadno uveljavljanje subsidiarnega tožbenega zahtevka, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
delovno razmerje za določen čas - začasno povečan obseg dela - prenehanje delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča je razviden zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po peti alinei prvega odstavka 17. člena ZDR (1990): začasno povečan obseg dela. Ker delovno razmerje tožnice za določen čas ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom, delo, ki ga je opravljala, ni izgubilo narave začasnosti in ker tožnica tudi ni ostala na delu potem, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, ni bilo podlage za ugotovitev, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas (18. člen ZDR (1990)).
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.
dovoljenost revizije - predmet spora - zamudne obresti
V primerih, ko se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
disciplinski postopek - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja na sodišču druge stopnje
Obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijane sodbe navaja o vsebini listin, in je bilo tudi podlaga za odločitev sodišča prve stopnje, in samimi temi listinami. Zato ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, in jo je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP moralo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik je bil z dela odsoten neupravičeno najmanj pet dni zaporedoma:
od ponedeljka 9.7.2001 do ponedeljka 16.7.2001, to je do dneva, ko je direktor sprejel sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato je sodišče lahko utemeljeno štelo, da je dokazan utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, kot ga določa 5. točka 100. člena ZDR (1990).
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delavec je po predhodno odobrenem bolniškem staležu neupravičeno odsoten z dela šele od prejema obvestila o zaključku bolniškega staleža, četudi mu je bil bolniški stalež zaključen za nazaj.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - navzočnost na obravnavi - odločanje v odsotnosti - izostanek stranke z obravnave - sprememba tožbe
I. Z neopravičeno odsotnostjo z obravnave se je tožena stranka sama odpovedala svojim pravicam do neposredne izjave na obravnavi pred sodiščem.
II. Kolikor sodišče na obravnavi dopusti spremembo zahtevka in o tako spremenjenem zahtevku odloči na podlagi na novo predlaganih in izvedenih dokazov, ne da bi se o takšni spremembi (odsotna) tožena stranka lahko izjavila, je podana kršitev pravice tožene stranke do izjave.
zastopanje delodajalca - pooblastilo za zastopanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če je delodajalec pravna oseba, ga zastopa pri urejanju delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.
izvršba - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - krajevna pristojnost - začasna odredba
Za primer, da mora dolžnik nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se mora sam česa vzdržati, je po določbi 224. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina.
ZDR člen 83, 177, 177/1, 177/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - vsebina pravice do zagovora - dolžnosti delodajalca v zvezi z zagovorom
Zagovor je pravica delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo. Ker je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon ne more določiti strogih meril obličnosti njenega uresničevanja. Vsebina, oblika, način in obseg te pravice je lahko odvisna tudi od volje delavca - ki se ji lahko odreče ali se brani z molkom - dolžnost delodajalca je samo, da mu zagovor omogoči.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - obračun vrednosti dobav blaga v več računih - pravna narava naročilnice - zavrženje revizije
Z naročilnico nista bila konkretno dogovorjena niti predmet prodaje niti cena. Iz naročilnice torej ne izhaja, da bi bila že z njo sklenjena prodajna pogodba. Zato lahko taka naročilnica predstavlja le nek okvirni dogovor o tem, da bo tožeča stranka toženi dobavila, prodajno pogodbo pa nato skleneta stranki za vsako dobavo posebej, vsakokrat za takrat določeno blago po zanj takrat dogovorjeni ceni. To pomeni, da tožbeni zahtevki tožeče stranke iz dvanajstih računov temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Zato je treba po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta ugotoviti za vsak zahtevek posebej.
nezmožnost za delo - nadomestilo plače - mnenje zdravniške komisije
Po izrecni določbi 249. člena Pravil zavarovancu, ki v času ugotavljanja nezmožnosti za delo pri ZPIZ po mnenju zdravniških komisij ni začasno nezmožen za delo, ne pripada pravica do nadomestila plače. To pa pomeni, da avtomatizma ni in da se tudi v času trajanja postopka pri ZPIZ delovno zmožnost zavarovancev ugotavlja, kot to določa 247. člen Pravil na vsaka dva meseca oziroma po oceni senata tudi bolj pogosto. Zato izdaja mnenj zdravniških komisij ni predstavljala nedopustnega ravnanja, s tem pa tudi ni elementov odškodninske odgovornosti.
Jasno se morata razlikovati firmi s sestavinami, kot jih pozna ZGD. Zato je za vprašanje, ali se firmi jasno razlikujeta, nepomembno, če gospodarski družbi skupaj s firmo trenutno uporabljata tako grafično upodobitev (obliko in barvo črk ter podlago), ki prispeva k njunemu razlikovanju pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
razrešitev in razporeditev - zakonitost razporeditve
Ker tožnik ni bil razporejen na sistemizirano oziroma obstoječe delovno mesto, razporeditev na delovno mesto ni bila zakonita. Zato sta nižji sodišči utemeljeno odločili, da se izpodbijani prvi sklep o razrešitvi in razporeditvi v tem delu in kasnejši sklep o razporeditvi kot nezakonita razveljavita. Ker ni bilo zakonite razporeditve, tudi ni bilo osnove za izplačilo plače na takem delovnem mestu. To pa pomeni, da bi tožena stranka morala do zakonite razporeditve na drugo delovno mesto tožniku priznati plačo, ki jo je prejemal na delovnem mestu, s katerega je bil razrešen.