Ob razpisu obravnave je prvostopni organ upravičeno štel vlogo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za popolno, saj je razpolagal z vsemi povratnicami o vročitvi lokacijskega dovoljenja.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - pravno nasledstvo - dolžnost predložitve dokaza o pravnem nasledstvu
Pravna oseba je denacionalizacijska upravičenka, če med drugim izpolnjuje pogoje pravnega nasledstva po pravni osebi, kateri je bilo premoženje podržavljeno. Dolžnost vlagatelja je, da zahtevi za denacionalizacijo predloži tudi dokaze o pravnem nasledstvu. Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo.
prošnja za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek
V tako imenovanem pospešenem postopku v zvezi z azilom ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, pač pa za ugotavljanje razlogov, ko je prošnja za azil očitno neutemeljena.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina.
ZDR člen 83, 177, 177/1, 177/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - vsebina pravice do zagovora - dolžnosti delodajalca v zvezi z zagovorom
Zagovor je pravica delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo. Ker je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon ne more določiti strogih meril obličnosti njenega uresničevanja. Vsebina, oblika, način in obseg te pravice je lahko odvisna tudi od volje delavca - ki se ji lahko odreče ali se brani z molkom - dolžnost delodajalca je samo, da mu zagovor omogoči.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - obračun vrednosti dobav blaga v več računih - pravna narava naročilnice - zavrženje revizije
Z naročilnico nista bila konkretno dogovorjena niti predmet prodaje niti cena. Iz naročilnice torej ne izhaja, da bi bila že z njo sklenjena prodajna pogodba. Zato lahko taka naročilnica predstavlja le nek okvirni dogovor o tem, da bo tožeča stranka toženi dobavila, prodajno pogodbo pa nato skleneta stranki za vsako dobavo posebej, vsakokrat za takrat določeno blago po zanj takrat dogovorjeni ceni. To pomeni, da tožbeni zahtevki tožeče stranke iz dvanajstih računov temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Zato je treba po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta ugotoviti za vsak zahtevek posebej.
izvršba - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - krajevna pristojnost - začasna odredba
Za primer, da mora dolžnik nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se mora sam česa vzdržati, je po določbi 224. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - navzočnost na obravnavi - odločanje v odsotnosti - izostanek stranke z obravnave - sprememba tožbe
I. Z neopravičeno odsotnostjo z obravnave se je tožena stranka sama odpovedala svojim pravicam do neposredne izjave na obravnavi pred sodiščem.
II. Kolikor sodišče na obravnavi dopusti spremembo zahtevka in o tako spremenjenem zahtevku odloči na podlagi na novo predlaganih in izvedenih dokazov, ne da bi se o takšni spremembi (odsotna) tožena stranka lahko izjavila, je podana kršitev pravice tožene stranke do izjave.
zastopanje delodajalca - pooblastilo za zastopanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če je delodajalec pravna oseba, ga zastopa pri urejanju delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena in pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji) in pogoj glede načina prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zagotovitve zaposlitve iz 8. člena ZPPPAI. Ta določa, da lahko uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delavci, ki izpolnjujejo pogoje 7. člena in jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Ker je tožniku delovno razmerje v organizaciji, kjer je delal z azbestom, prenehalo zaradi stečaja bi bil to prvi razlog, zaradi katerega že brez drugega ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Tako prenehanje delovnega razmerja je bilo urejeno v zakonu o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) v 106.
členu in ti delavci nimajo (niso imeli) pravnega položaja trajno presežnih delavcev po delovno pravnih predpisih, kar pomeni, da z določbo 8. člena ZPPPAI niso zajeti (sprejeto stališče v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 35/2002 z dne 10.12.2002).
Jasno se morata razlikovati firmi s sestavinami, kot jih pozna ZGD. Zato je za vprašanje, ali se firmi jasno razlikujeta, nepomembno, če gospodarski družbi skupaj s firmo trenutno uporabljata tako grafično upodobitev (obliko in barvo črk ter podlago), ki prispeva k njunemu razlikovanju pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
nezmožnost za delo - nadomestilo plače - mnenje zdravniške komisije
Po izrecni določbi 249. člena Pravil zavarovancu, ki v času ugotavljanja nezmožnosti za delo pri ZPIZ po mnenju zdravniških komisij ni začasno nezmožen za delo, ne pripada pravica do nadomestila plače. To pa pomeni, da avtomatizma ni in da se tudi v času trajanja postopka pri ZPIZ delovno zmožnost zavarovancev ugotavlja, kot to določa 247. člen Pravil na vsaka dva meseca oziroma po oceni senata tudi bolj pogosto. Zato izdaja mnenj zdravniških komisij ni predstavljala nedopustnega ravnanja, s tem pa tudi ni elementov odškodninske odgovornosti.
razrešitev in razporeditev - zakonitost razporeditve
Ker tožnik ni bil razporejen na sistemizirano oziroma obstoječe delovno mesto, razporeditev na delovno mesto ni bila zakonita. Zato sta nižji sodišči utemeljeno odločili, da se izpodbijani prvi sklep o razrešitvi in razporeditvi v tem delu in kasnejši sklep o razporeditvi kot nezakonita razveljavita. Ker ni bilo zakonite razporeditve, tudi ni bilo osnove za izplačilo plače na takem delovnem mestu. To pa pomeni, da bi tožena stranka morala do zakonite razporeditve na drugo delovno mesto tožniku priznati plačo, ki jo je prejemal na delovnem mestu, s katerega je bil razrešen.
prenehanja delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - opravičljiva zmota
Zmota je po 1. odstavku 61. člena ZOR bistvena med drugim tudi tedaj, če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih ali po namenu strank štejejo za odločilne. Če gre za primer upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni, so to okoliščine, ki se nanašajo na pogoje in postopek za uresničevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in obveznosti zavarovane osebe v njih. Bistvo zmote v teh postopkih je torej v tem, da bi se zavarovana oseba, ki je v zmoti, v času bolezni ravnala po očitno napačnih navodilih pristojnih oseb za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela. Da je bila v zmoti bi ugotovila šele kasneje, na podlagi novih okoliščin, za katere pa v času trajanja začasne zadržanosti ni vedela ali mogla vedeti.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zloraba pravice do bolezenskega dopusta - kontrola bolniškega staleža
V okviru zagotavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zlasti plačila nadomestila plače za prvih trideset dni odsotnosti z dela, lahko tudi delodajalci za svoje delavce organizirajo laično kontrolo odsotnosti z dela zaradi bolezni v smislu preprečevanja zlorabe pravice do bolezenskega dopusta, vendar ne preko obsega iz 274. člena Pravil, oziroma le ob smiselnem upoštevanju teh določb. To pa pomeni, da je lahko taka kontrola glede na značaj bolezni in odrejeno terapijo uvedena le ob upoštevanju dejanskih navodil o načinu zdravljenja in v smislu terapije priporočenem ponašanju delavca.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delavec je po predhodno odobrenem bolniškem staležu neupravičeno odsoten z dela šele od prejema obvestila o zaključku bolniškega staleža, četudi mu je bil bolniški stalež zaključen za nazaj.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik je bil z dela odsoten neupravičeno najmanj pet dni zaporedoma:
od ponedeljka 9.7.2001 do ponedeljka 16.7.2001, to je do dneva, ko je direktor sprejel sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato je sodišče lahko utemeljeno štelo, da je dokazan utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, kot ga določa 5. točka 100. člena ZDR (1990).
disciplinski postopek - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja na sodišču druge stopnje
Obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijane sodbe navaja o vsebini listin, in je bilo tudi podlaga za odločitev sodišča prve stopnje, in samimi temi listinami. Zato ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, in jo je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP moralo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje.