prenehanja delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - opravičljiva zmota
Zmota je po 1. odstavku 61. člena ZOR bistvena med drugim tudi tedaj, če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih ali po namenu strank štejejo za odločilne. Če gre za primer upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni, so to okoliščine, ki se nanašajo na pogoje in postopek za uresničevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in obveznosti zavarovane osebe v njih. Bistvo zmote v teh postopkih je torej v tem, da bi se zavarovana oseba, ki je v zmoti, v času bolezni ravnala po očitno napačnih navodilih pristojnih oseb za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela. Da je bila v zmoti bi ugotovila šele kasneje, na podlagi novih okoliščin, za katere pa v času trajanja začasne zadržanosti ni vedela ali mogla vedeti.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zloraba pravice do bolezenskega dopusta - kontrola bolniškega staleža
V okviru zagotavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zlasti plačila nadomestila plače za prvih trideset dni odsotnosti z dela, lahko tudi delodajalci za svoje delavce organizirajo laično kontrolo odsotnosti z dela zaradi bolezni v smislu preprečevanja zlorabe pravice do bolezenskega dopusta, vendar ne preko obsega iz 274. člena Pravil, oziroma le ob smiselnem upoštevanju teh določb. To pa pomeni, da je lahko taka kontrola glede na značaj bolezni in odrejeno terapijo uvedena le ob upoštevanju dejanskih navodil o načinu zdravljenja in v smislu terapije priporočenem ponašanju delavca.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena in pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji) in pogoj glede načina prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zagotovitve zaposlitve iz 8. člena ZPPPAI. Ta določa, da lahko uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delavci, ki izpolnjujejo pogoje 7. člena in jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Ker je tožniku delovno razmerje v organizaciji, kjer je delal z azbestom, prenehalo zaradi stečaja bi bil to prvi razlog, zaradi katerega že brez drugega ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Tako prenehanje delovnega razmerja je bilo urejeno v zakonu o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) v 106.
členu in ti delavci nimajo (niso imeli) pravnega položaja trajno presežnih delavcev po delovno pravnih predpisih, kar pomeni, da z določbo 8. člena ZPPPAI niso zajeti (sprejeto stališče v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 35/2002 z dne 10.12.2002).
Mnenje posebne zdravniške komisije je izvedeniško mnenje, ki mora biti obrazloženo (191. člen ZUP/86). Če mnenje ni obrazloženo, ne more biti podlage za ugotovitev o zdravstveni nezmožnosti voznika za vožnjo in za odvzem vozniškega dovoljenja.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prisotnost električne napetosti v ptt omrežju - požar
Vzročna zveza je pravni pojem - ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti. To je tisti dogodek, katerega redni učinek povzroči konkretno škodo. Prisotnost električne napetosti v ptt omrežju pa je tak vzrok, ki je povzročil požar.
ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
ZUP člen 249, 249-9, 250.ZDen člen 60. ZUS člen 73.
obnova postopka - stranka v postopku denacionalizacije
Stranka v postopku denacionalizacije je tudi oseba, ki je v podržavljeno nepremičnino vlagala do 7.12.1991, če se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.
ZZZDR člen 120, 157, 157/1, 158, 158/2. ZUS člen 73.
odvzem otroka - oddaja v rejništvo
CSD odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22548
KZ člen 217, 235.ZKP člen 41, 41/2, 324, 324/2.
goljufija - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - glavna obravnava - zaslišanje obdolženca
Razlika med goljufijo po 217. členu KZ in preslepitvijo pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. členu KZ je v tem, da storilec pri kaznivem dejanju goljufije zasleduje pridobitev protipravne premoženjske koristi, tega elementa kaznivega dejanja pa pri kaznivem dejanju po 235. členu KZ ni.
Če je obsojenec menil, da je seznanitev sodnice z izjavo, ki jo je dal policiji, vzbudila dvom o njeni nepristranskosti, je imel možnost, da bi zahteval njeno izločitev, in to takoj, ko je izvedel za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave (2. odstavek 41. člena ZKP).
Razpravljajoča sodnica je na glavni obravnavi s predočenjem listin v teku obsojenčevega zagovora ravnala vsebinsko enako, kot da bi mu postavljala vprašanja, s čimer je kršila 2. odstavek 324. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da po obsojenčevem prepričanju v kazenskem postopku niso bili ugotovljeni objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja, obsojenčev zagovornik ponuja lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni odločbi. S tem pa izpodbija sodbo iz razloga, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastavna pravica na nepremičnini - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini na območju, za katero ni zemljiške knjige - učinek vknjižbe in zaznambe - načelo publicitete
Zastavna pravica je stvarna pravica, za njen nastanek pa je odločilna objava v javni knjigi. Načelo javnosti mora biti spoštovano zaradi varstva udeležencev v pravnem prometu. Nespoštovanje tega načela je ovira za nastanek zastavne pravice na nepremičnini in za uspešno izvedbo izvršbe z rubežem nepremičnine.
Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.ZKP člen 521, 521/1, 525, 525/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor - trajanje začasnega pripora
Določbo 4. odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi je treba razlagati tako, da postavlja zgornjo, še dopustno mejo trajanja začasnega pripora (štirideset dni), medtem ko prepušča presoji pristojnega organa zaprošene države, ali bo pripor odpravil že s pretekom osemnajst dni ali pa bo, upoštevajoč oddaljenost države, ki zahteva izročitev, določil daljši rok.
Dokazi, pridobljeni na podlagi 49. člena Zakona o policiji, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, niso nezakoniti v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
KZ člen 40, 111, 111/1, 112, 112/4, 112/5, 126, 126/13, 212, 212/1-1, 212/3. Konvencija OZN o pravnem statusu oseb brez državljanstva člen 1, 1/1, 31, 31/1.ZTuj-1 člen 2, 2-1, 3, 3/2.
izgon tujca iz države - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - velika vrednost stvari - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Ker obsojenec, ki je zatrjeval, da je apatrid, ni državljan naše države, pa tudi sicer velja večja zaščita apatridov pred izgonom iz države le za tiste, ki legalno bivajo na ozemlju države (1. odstavek 31. člena Konvencije OZN o statusu oseb brez državljanstva), medtem ko je obsojenec ilegalno vstopil v našo državo in v njej bival brez prijave bivališča pristojnim organom v naši državi, ni bilo zadržkov za izrek stranske kazni izgona tujca iz države (40. člen KZ).
Ker je šlo za tatvino zaklenjenih osebnih avtomobilov, ki so bili odpeljani tako, da je bila uničena zaklenjena ključavnica na vratih vozila in ključavnica za vžig motorja vozila, je pravilna pravna opredelitev po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ.