Pritožnikova revščina ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode (njihovih namernih, pritožniku namenjenih dejanj ali opustitev, torej v pomenu individualne grožnje), zato ne izkazuje upravičenja do statusa mednarodne zaščite. Gre za ustaljeno razlago Vrhovnega sodišča, ki poudarja, da resna škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
Predlog se zavrne.
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali lahko sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na novo sodno prakso, ne da bi na to opozorilo in dalo strankam možnost, da se o taki novi sodni praksi izjavijo?
2. Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?
Okoliščine, da je druga tožnica predsednica Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki je organizacijska enota stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti ter da gre za manjše sodno okrožje in za spor precejšnje vrednosti, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
Šteje se, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
V postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ali v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju Vrhovno sodišče večkrat odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ker se nasprotni udeleženec nahaja v zavodu, kjer ga je treba zaslišati, zavod pa se nahaja bližje drugemu sodišču. Vrhovno sodišče je v svojih sklepih že večkrat poudarilo, da samo to dejstvo ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče pristojnost prenese na drugo sodišče le, kadar oceni, da je premoščanje razdalje od pristojnega sodišča do dejanskega bivališča nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoče.
Zavod Prizma Ponikve v Vidmu-Dobrepolje, kjer je nastanjen nasprotni udeleženec, je od sedaj prisojnega Okrajnega sodišča v Kočevju oddaljeno 36 km, od Okrajnega sodišča Grosuplje pa 17 km, torej le 19 km manj. Gre za tako majhno razliko v razdalji, da zgolj ta ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedbe nasprotnega udeleženca o izvršilnem nasilništvu pristojnega sodišča pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.