• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sklep X DoR 135/2019-3
    22.1.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00032197
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVPEP člen 1.
    dopuščena revizija - volilna pravica - volitve v Evropski parlament - odvzem volilne pravice - vpis v volilni imenik - omejitev izvrševanja volilne pravice - pomembno pravno vprašanje
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč o odvzemu volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ.
  • 22.
    VSRS Sklep Uv 3/2019-2
    13.6.2019
    UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00024274
    ZUS-1 člen 12. ZVPEP člen 5, 7, 7/1, 23, 23/1.
    dovoljenost pritožbe - volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
    Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.
  • 23.
    VSRS Sklep II DoR 214/2019
    13.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - VOLITVE
    VS00024599
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - pristojnost rednega sodišča - sindikat - volitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
  • 24.
    VSRS Sklep Uv 2/2019-2
    9.5.2019
    VOLITVE
    VS00026157
    ZVDZ člen 51, 51/1, 105, 105/1. ZVPEP člen 7, 7/1.
    volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - glasovnica - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - zavrženje pritožbe
    Z izpodbijanim sklepom Državne volilne komisije, je zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Ta sklep v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice.
  • 25.
    VSRS Sklep Uv 1/2019-3
    6.5.2019
    UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00022938
    ZVDZ člen 103, 105. ZVPEP člen 5, 7, 7/1. URS člen 157.
    volitve v Evropski parlament - volilni spor - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - glasovnica - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
    Z izpodbijanim dopisom Državne volilne komisije (DVK), ki ga je podpisal njen predsednik, ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak je bila zgolj pojasnjena vsebina glasovnice, določena v 20. členu ZVPEP, ki med drugim vsebuje zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov. Dopis tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja posamezni kandidat.
  • 26.
    VSRS Sklep I Up 208/2018
    20.2.2019
    UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00020537
    URS člen 43, 44, 58. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZVis člen 6, 20, 23, 23/1.
    volitve - avtonomija univerze - upravna zadeva - tožba po 4. členu ZUS-1 - organ upravne oblasti - zavrženje tožbe
    Če je vložena tožba na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, torej kot subsidiarni upravni spor, so pritožbeni ugovori v zvezi z izpodbijanjem nezakonitega upravnega akta protispisni, saj akt (na podlagi 2. člena ZUS-1) s tožbo ni izpodbijan.

    Volitve, imenovanja in odpoklic organov univerze so vprašanja internega delovanja znotraj univerze. Gre za področje, na katerih univerza deluje po načelu avtonomije, rektor univerze pa je organ univerze, ki vodi, predstavlja in zastopa univerzo kot visokošolski zavod. Odločitev volilne komisije, ki pritožnice ni uvrstila na volilni imenik za volitve rektorja, se torej nanaša izključno na področje avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze.
  • 27.
    VSRS Sklep I Up 3/2019
    23.1.2019
    ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00019953
    ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/2, 100. ZLV člen 73. ZVDZ člen 56, 56/2.
    predlog za obnovo sodnega postopka - dejansko ali pravno vprašanje - volilni spor - zavrnitev liste kandidatov - formalna pomanjkljivost - poziv na popravo - izkazanost razloga za obnovo
    Okoliščine in dokazi, s katerimi pritožnik utemeljuje dovoljenost obnove sodnega postopka niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje.
  • 28.
    VSRS Sklep Uv 16/2018-4
    6.12.2018
    VOLITVE
    VS00018169
    ZDSve člen 10. ZVDZ člen 4, 105.
    pravočasnost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - volitve v državni svet - nadomestne volitve - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
    Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
  • 29.
    VSRS Sodba Uv 15/2018-5
    25.10.2018
    VOLITVE
    VS00016481
    ZDSve člen 10, 36, 36/2, 37, 105, 105/4. ZUS-1 člen 27, 27/1.
    volitve elektorjev za Državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - dokazno sredstvo - varstvo volilne pravice - ugoditev pritožbi
    Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se pri volitvah elektorjev za Državni svet pri upoštevnem številu članov poklicne organizacije glede na prvi odstavek 34. člena ZDSve upoštevajo le člani, ki imajo volilno pravico pri volitvah elektorjev, torej člani, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo. Dejstvo, ki ga je treba ugotoviti v tem primeru je torej, ali so člani pritožnice zaposleni v posameznem CSD (ali da imajo temu vsebinsko enakovredno pogodbeno razmerje). Nikjer iz ZDSve ni razvidno, da bi bilo treba v zvezi s tem ugotavljati še kakšen dodaten vidik oziroma razločevati med zaposlenimi v teh organizacijah, da bi jih lahko vključili oziroma izključili iz števila članov poklicne organizacije.
  • 30.
    VSRS Sklep U 3/2018
    24.7.2018
    VOLITVE - UPRAVNI SPOR - SODSTVO
    VS00014636
    ZUS-1 člen 11, 12, 12/1, 15. ZSSve člen 19, 21, 21/2, 22, 36, 36/1, 36/2. ZVDZ člen 109.
    Sodni svet - varstvo volilne pravice - spor o pristojnosti - volilni spor - volitve sodnikov v Sodni svet - spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem

    Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče.

    Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače.

    Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.

  • 31.
    VSRS Sklep Uv 10/2018
    16.5.2018
    VOLITVE
    VS00011547
    ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
    liste kandidatov - nedovoljena pritožba
    O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 4. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.

    Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
  • 32.
    VSRS Sklep Uv 9/2018
    16.5.2018
    VOLITVE
    VS00011546
    ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
    lista kandidatov - nedovoljena pritožba
    O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 7. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.

    Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
  • 33.
    VSRS Sodba Uv 8/2018
    12.5.2018
    VOLITVE
    VS00011540
    ZVDZ-UPB1 člen 43, 43/6, 48, 48/2, 50, 56, 57, 104,. URS člen 14, 43.
    volitve v Državni zbor - liste kandidatov - neveljavnost kandidature - kandidiranje na dveh listah - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - delna ugoditev zahtevku - sprememba odločbe volilne komisije - delna zavrnitev liste kandidatov
    Pritožnik je v obravnavanem primeru breme dokazovanja zakonitosti liste kandidatov glede pogoja iz šestega dostavka 43. člena izpolnil s predložitvijo liste kandidatov, ki je ta pogoj izpolnjevala. Zakon res določa, da lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov (drugi odstavek 48. člena) ter da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje kandidata nepreklicno (50. člen). Vendar pa ne določa obveznosti predlagatelja liste, da za svoje kandidate preveri, ali ti morda niso že oddali svoje soglasje h kandidaturi drugi politični stranki oziroma skupini volivcev. Takšna dolžnost predlagatelja tudi iz narave stvari ne izhaja. Podatek o danem soglasju namreč ni javno objavljen, niti se o tem ne vodi uradna evidenca.

    Res je, da v takem primeru kandidatna lista prav tako ne izpolnjuje (več) pogoja „spolne kvote“, vendar glede na obrazloženo zaradi drugačne narave ravnanj predlagateljev liste obstaja razumen razlog za različno obravnavanje kandidatnih list (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakona namreč ni kršil pritožnik, temveč kandidatka, ki je soglasje dala še drugi politični stranki.2 Neizpolnjevanje „spolne kvote“ v tem primeru torej ni povezano s predlagateljevo kršitvijo zakona, saj so vzroki za nastanek nezakonitosti zunaj njegove volje. Zahteva po izpolnjevanju omenjenega pogoja v primeru, kot je obravnavani, bi zato privedla do prekomernega posega v pritožnikovo pasivno volilno pravico iz 43. člena Ustave in pravico do svobodnih volitev iz 3. člena 1. protokola k EKČP.
  • 34.
    VSRS Sodba Uv 6/2018
    7.5.2018
    VOLITVE
    VS00011281
    ZVDZ-UPB1 člen 43, 43/6, 56, 56/2.
    volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
    Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola.

    Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, se nanaša le na odpravo formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru pa gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določanja liste kandidatov s strani politične stranke s podporo volivcev, 43. člen ZVDZ), saj ni mogoče posameznega kandidata, ki je podal pisno soglasje, ki je po določbi 50. člena ZVDZ nepreklicno, in bil zakonito in po pravilnem postopku uvrščen na listo kandidatov, samovoljno in arbitrarno črtati s seznama.
  • 35.
    VSRS Sodba Uv 5/2018
    5.5.2018
    VOLITVE
    VS00011280
    ZVDZ-UPB1 člen 53, 43/6, 56, 56/2.
    volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
    V obravnavanem primeru je bila lista kandidatov zaradi nespoštovanja šestega odstavka 43. člena ZVDZ nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov, ki sta jih predlagatelja določila za 5. volilno enoto. K odpravi takih nepravilnosti – torej drugačnemu vsebinskemu določanju liste kandidatk in kandidatov – pa predlagateljev volilna komisija skladno z zakonom ni dolžna pozivati.
  • 36.
    VSRS Sklep X DoR 53/2018-3, enako tudi VSRS Sklep X DoR 111/2018-3
    18.4.2018
    VOLITVE
    VS00011721
    ZVDZ-UPB1 člen 34, 35. ZSS-UPB4 člen 40, 71, 71c.
    dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodnik - razrešitev - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - Ali je akt o razrešitvi predsednika volilne komisije, izdan na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor, upravni akt v smislu določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu,

    - Ali je določbo „prenehanje opravljanja sodniške službe“ iz 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor treba razlagati v smislu trajnega prenehanja sodniške službe iz 74., 77. in 78. člena Zakona o sodniški službi oziroma ali je to določbo treba razlagati v smislu vsakršnega „aktivnega“ prenehanja opravljanja sodniške službe, ki je tudi začasne narave.
  • 37.
    VSRS Sodba in sklep Uv 2/2018
    16.2.2018
    VOLITVE
    VS00008499
    ZDSve člen 18, 18/3, 34, 36, 36/2, 37. ZVDZ člen 59, 105, 105/1.
    volitve elektorjev za Državni svet - število elektorjev interesnih organizacij - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - vročitev - volilni postopek - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo
    Rok za pritožbo začne teči tedaj, ko je zoper odločitev DVK mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo, to je z vročitvijo seznama izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu. Če je Društvo A., ki je s pritožbo, vloženo 17. 11. 2017, zoper takratne odločbe pritožnikov z dne 30. 10. 2017, sprožilo volilni spor (Uv 8/2017) glede vprašanja zakonitega števila njihovih elektorjev, bi to pod enakimi pogoji (z uporabo javno dostopnih podatkov) lahko storili tudi pritožniki zoper odločbe posamičnih poklicnih organizacij s področja kulture. Vrhovno sodišče zato zavrača navedbe, da so pritožniki šele z naknadno vročitvijo spornih odločb lahko uveljavili učinkovito varstvo volilne pravice. Pritožniki z naknadno pridobitvijo izpodbijanih odločb ne morejo za nazaj vzpostaviti pravočasnosti pritožbe ali doseči učinka začetka teka novega pritožbenega roka. Drugačno stališče bi tudi pomenilo utemeljitev podlage za odločanje o zakonitosti že pravnomočnih odločb DVK, za kar ne v ZVDZ ne v ZDSve ni podlage. To pa bi bilo v nasprotju z 158. členom Ustave RS.

    Vrhovno sodišče se ne strinja s trditvijo o spreminjanju pravil med volilnim postopkom, saj se ZDSve v tem času glede določbe o poklicnih organizacijah kulturnih in športnih delavcev in njihovih članih ni spremenil, že od leta 2002 pa je znano stališče Ustavnega sodišča, da so relevantni le člani, ki poklicno opravljajo dejavnost na posameznem področju. Kriterij poklicnosti je torej ves čas nespremenjen. Vrhovno sodišče je zgolj razložilo njegovo vsebino, po tem, ko je ugotovilo, da ta kriterij ni bil upoštevan,
  • 38.
    VSRS Sklep Uv 10/2017-26
    7.2.2018
    USTAVNO PRAVO - VOLITVE
    VS00008854
    ZUstS člen 23. URS člen 156.
    nadaljevanje postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Ker je v obravnavani zadevi odpadel razlog za prekinitev postopka po drugem odstavku 23. člena ZUstS, je Vrhovno sodišče odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
  • 39.
    VSRS Sodba Uv 1/2018-11
    25.1.2018
    VOLITVE
    VS00007964
    ZDSve člen 34, 34/2.
    volitve v državni svet - šport - športna dejavnost - kultura - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - elektorji interesnih organizacij
    Po presoji Vrhovnega sodišča poklicno ukvarjanje z dejavnostjo pomeni, da je oseba za to dejavnost usposobljena, da jo opravlja redno in v obsegu, za katerega dobi plačilo, ki je znaten vir za preživljanje. Omenjeno plačilo je torej več kot le gola nagrada za prispevek k športnemu udejstvovanju, kar pomeni, da občasno honorarno delo ne zadostuje. To pomeni, da vsakršno pogodbeno razmerje niti njegova odplačnost še nista odraz opravljanja dejavnosti, ki jo oseba opravlja kot svoj poklic.

    DVK mora na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov (VIII. poglavje ZVDZ), potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Dolžnost izkazovanja zakonskega pogoja iz 34. člena ZDSve je torej na strani poklicnih organizacij, DVK pa ga je dolžna preveriti, preden izda odločbo, ker je ona odgovorna za zakonito in ustavnoskladno odločitev. Preveriti je torej dolžna tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo.
  • 40.
    VSRS Sklep Uv 9/2017
    23.11.2017
    UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS00005561
    ZDSve člen 10, 36. ZVDZ člen 4, 103, 104, 105.
    volitve v državni svet - rok za pritožbo - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
    Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.

    To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>