ZDSve člen 2, 10. 12, 34, 34/1-4, 34/2, 36, 36/2. ZVDZ člen 58, 105, 105/4.
volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacij
Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).
Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).
volitve v državni svet - rok za pritožbo - izpodbijani akt - nedovoljena pritožba - seznam kandidatov
Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).
Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - trditveno in dokazno breme - hitrost postopka
Zoper odločbe volilne komisije, določene v 103. in 105. členu ZVDZ, je dopustno vložiti pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Zaradi kratkega roka za odločanje je trditveno in dokazno breme na strani pritožnika in od Vrhovnega sodišča, tudi zaradi narave volilnega postopka, ni mogoče pričakovati, da bo po uradni dolžnosti ugotavljalo pravno pomembna in relevantna dejstva, ali dopustilo dopolnjevanje ali popravljanje formalnih pomanjkljivosti.
ZDSve člen 14, 15. URS člen 22. ZUS-1 člen 52. ZVDZ člen 105.
volitve v državni svet - interni akt interesne organizacije - pravica do izjave - določitev kandidature in seznama elektorjev
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je izpolnjen med strankama v tem upravnem sporu sporni pogoj za potrditev predlagane kandidature in uvrstitve seznama elektorjev kot zakonitih. Ker pa ostali pogoji za pozitivno odločitev o navedenih predlogih v postopku volitev v Državni svet še niso bili preverjeni ter ugotovljeni s strani DVK, je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo, izpodbijano odločbo DVK odpravilo in vrnilo zadevo DVK v ponoven postopek.
ZDSve člen 10. ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
volitve v državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - delna zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe
Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se glede na 10. člen ZDSve upošteva določba 4. člena ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
Pritožbo pa je Vrhovno sodišče prejelo 6. 11. 2017 ob 8.00 uri z redno pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, ki se nahaja na pritožbi. Glede na navedbe pritožnice in glede na dohodno štampiljko vložišča Vrhovnega sodišča je torej pritožba prepozna, saj ni bila vložena v roku 48 ur.
Na odločitev v zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da je pritožnica vložila pritožbo priporočeno po pošti 4. 11. 2017 ob 10.24 uri (kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici).
ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 4/1.
volitve v državni svet - pravočasnost volilnih opravil - tek roka - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.
volitve predsednika republike - podpisi volivcev - izpolnitev obrazca
Predlog pritožnikove kandidature za predsednika republike je bil podprt s 57 podpisi podpore na obrazcu P-1, zato je odločitev DVK, da na podlagi 56. člena ZVDZ zavrne predlog kandidature pritožnika, ker ni bil podprt z zakonsko zahtevanimi 5000 podpisi, pravilna in zakonita.
Pritožnik ni izkazal, da bi zatrjevana pravna nejasnost glede izpolnjevanja obrazcov podpore, objektivno ovirala nestrankarske kandidate pri zbiranju potrebnega števila obrazcev podpore. Način izražanja podpore volivca kandidatu je namreč enaka tako pri kandidatih, ki jih podpira stranka, kot pri kandidatih, ki nastopajo brez strankarske podpore, saj zakon med njimi glede načina dajanja podpore ne razlikuje. Zakon namreč prepušča posameznemu volivcu odločitev, kdaj bo volivec v obrazec podpore navedel, komu daje podporo in ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem (izročitev overjenega obrazca predlagatelju kandidature).
Zakonska zahteva po različnem številu zbranih podpisov podpore za strankarske in nestrankarske kandidate (za predsednika republike) in s tem različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomen nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu.
Pritožnika si z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njuni pritožbi ne moreta izboljšati pravnega položaja, ker Vrhovno sodišče sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, ker za tako odločanje niso podane procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 36. URS člen 157, 157/2. ZRLI člen 51.
dostopnost do volišča - invalidi - kršitev ustavnih pravic - pravni interes za pritožbo - subsidiarno varstvo v upravnem sporu - ni procesnih predpostavk za meritorno odločanje - prepoved reformatio in peius
Vsi državni organi so vezani na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, torej med njimi tudi volilne pravice. Ta dolžnost pa izhaja že iz Ustave RS (15. člen), zato za vzpostavitev te dolžnosti predhodna sodba sodišča v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave RS ni niti potrebna niti predvidena. Sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 tudi ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v pravni položaj posameznika, temveč je skladno z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo samo zoper tiste kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.
Pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo. Tudi v primeru uspeha s pritožbo namreč Vrhovno sodišče ne bi moglo naložiti sodišču prve stopnje, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, saj za odločanje o tožbi pritožnikov, kot navedeno, niso podane procesne predpostavke.
začasna odredba - dostop do volišča - časovna omejenost za izdajo začasne odredbe - uporaba ZIZ v upravnem sporu
Po presoji Vrhovnega sodišča bi sicer moralo sodišče prve stopnje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti po vsebini in je ne bi smelo zavreči iz razloga, da je v tej zadevi že odločilo o tožbi, saj se začasna odredba lahko izda do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), sodba sodišča prve stopnje pa še ni pravnomočna. Sodišče prve stopnje bi lahko torej ob sodbi izdalo tudi začasno odredbo z učinkom do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Ker pa je za izdajo začasne odredbe ob odločanju o pritožbi v upravnem sporu pristojno tudi Vrhovno sodišče, je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pritožnikov njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe Vrhovno sodišče presojalo po vsebini in na tej podlagi odločilo o zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje.
Glede na to, da se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša na bodoče ravnanje tožene stranke, torej na omogočanje uresničevanja volilne pravice pritožnikov ob glasovanju na referendumu, bi moral iz dejanskega stanja zadeve izhajati spor med tožečo in toženo stranko upravnega spora glede načina uresničevanja volilne pravice pritožnikov, ki bi ga moralo sodišče urediti z začasno odredbo in s tem preprečiti nastanek težko popravljive škode. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi tak spor sploh ne obstaja.
URS člen 15, 15/4, 15/5, 26, 26/1, 43, 157, 157/2. EKČP člen 13, 41. Protokol 1 k EKČP člen 3. OZ člen 179, 179/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2.
volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda
V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v primeru, kakršnega v tožbi zatrjuje tožnik, mogoče uveljavljati s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi 4. člena ZUS-1, ki prizadetemu posamezniku omogoča zahtevati ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino, drugačne razlage navedenih določb 26. člena Ustave, kot je uveljavljena v sodni praksi Vrhovnega sodišča, v tem primeru ni mogoče opreti na četrti odstavek 15. člena Ustave.
ZVDZ člen 79a, 105, 105/1. ZUS-1 člen 4, 12, 33, 33/2-2, 36, 36/1-4.
varstvo volilne pravice - predčasne volitve v DZ - rok za prijavo za glasovanje izven okraja prebivališča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo - vsebina tožbe
Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.
ZUS-1 člen 12, 12/2, 36, 36/1-4. ZVDZ člen 105, 105/1.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora - ni upravni akt - zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ.
Med temi akti pa, kot je razvidno iz vsebine določbe prvega odstavka 105. člena ZVDZ, ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov.
Ker je bila lista določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 1. volilne enote, priloženih pa je bilo le 61. Glede na ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 39 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bila dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka tožeče stranke v obravnavani zadevi niti ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 23 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka niti ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če Volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je glede na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Ker je bila lista tako torej določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 5. volilne enote, priloženih pa je bilo le 76, kar med strankama niti ni sporno. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov s 24 podporami ni bila niti dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov - predpisi o prekrških - plakatiranje - referendumska kampanja – zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
ZUS-1 člen 63. ZVDZ člen 59, 105, 105/4. ZVPEP člen 5, 7, 15.
varstvo volilne pravice - pritožba zoper zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper odločbo Državne volilne komisije - volitve v Evropski parlament
Ker je predlagatelj listi kandidatov priložil le štiri obrazce podpore volivcev, je lista vložena v nasprotju s 15. členom ZVPEP, ki zahteva podpise štirih poslancev ali najmanj 1000 volivcev. Zato je DVK v skladu s 15. členom in 7. členom ZVPEP zakonito in pravilno listo kandidatov zavrnila. Takšna odločitev DVK tudi ni v nasprotju z mednarodnimi akti.